25 let samostojnosti Slovenije: Umetnost nemogočega

„Evropa danes potrebuje tisto, kar je pred 25 leti imela Slovenija: korajžo in domišljijo, ki iz nemogočega ustvarita mogoče“

Evropski poslanec Lojze Peterle, ki je kot predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, Slovenijo vodil v kritičnih časih osamosvajanja, je četrt stoletja slovenske samostojnosti junija v družbi kolegov evropskih poslancev in vabljenih gostov, obeležil s posebno slovesnostjo v Evropskem parlamentu.

Ob tej priložnosti je bila predstavljena knjiga Umetnost nemogočega/The Art of the Impossible britanskega novinarja Dana Damona, ki je turbulentne čase razpadanja Jugoslavije, osamosvajanja njenih članic in krvavo balkansko vojno, spremljal kot poročevalec, ter kratek video povzetek turbulentnega dogajanja v osamosvojitvenih časih.

Glavno sporočilo praznovanja je bil nauk slovenske osamosvojitve, ki ga je danes, ko se evropska družina sooča s številnimi izzivi, mogoče z novo dimenzijo razumeti tudi s stališča današnje Evrope in lahko služi kot vir navdiha za ohranitev in rast povezave: da je s pogumom in domišljijo iz nemogočega mogoče ustvariti mogoče.

 

25-years-of-the-independence-of-slovenia

 

UMETNOST NEMOGOČEGA – POUDARKI S PRIREDITVE

S pravimi idejami v srcu je vse mogoče. To je bila vodilna misel dogodka, s katerim so v Evropskem parlamentu v Bruslju obeležili 25 let samostojnosti Slovenije. Gostitelj dogodka je bil predsednik osamosvojitvene vlade, danes evropski poslanec Lojze Peterle, vrhunec pa predstavitev knjige The Art of the Impossible, britanskega novinarja Dana Damona, ki je turbulentne čase razpadanja Jugoslavije, osamosvajanja njenih članic in krvavo balkansko vojno, spremljal kot poročevalec.

Kot prvi je zbrane nagovoril vodja slovenske delegacije pri EPP, evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je spomnil, da je Sloveniji uspelo, ker „so bili takrat pravi ljudje na pravem mestu“. V tem kontekstu je izpostavil Lojzeta Peterleta, Janeza Janšo, dr. Jožeta Pučnika in Jelka Kacina. Spomnil je tudi, da imamo danes suvereno, mednarodno prepoznano državo, ki pa ji manjka dokončanje tranzicije.

Slovenski veleposlanik v Belgiji Matjaž Šinkovec je dejal, da „se stvari ne zgodijo same od sebe, ampak zaradi ljudi, ki jih udejanjijo“: „Zgodovina osamosvojitve je zgodovina ljudi, ki so jo izpeljali.“

Generalni sekretar EPP Antonio López-Istúriz je v svojem nagovoru dejal, da „mladi danes ne bi smeli pozabiti, da je v času osamosvojitve v prvi vrsti šlo za demokracijo, za mir, za človekove pravice in osvoboditev izpod nasilja komunizma“. Za Peterleta pa je dejal, da je bil „voditelj z dolgoročno vizijo in jasnim pogledom na stvari“.

Osrednji govornik, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je dejal, da je „zgodovina tistih usodnih dni resnično presegla vsako imaginacijo“„Vsi iz srednje Evrope smo ponosni na Peterleta, ponosni na Slovenijo, saj se se spominjamo, kaj se je dogajalo tiste dni. Njihovo dejanje je še danes lepa lekcija z nas, kako se lahko v nemogočem položaju najde rešitev,“ je povedal Buzek. Ocenil je, da so bila to „leta čudežev“: „In tisti, ki je to vodil, je moral imeti veliko fantazije in močan demokratičen čut.“ Zaključil pa je s sporočilom, da Evropa danes potrebuje tisto, kar je pred 25 leti imela Slovenija – „korajžo in domišljijo, ki iz nemogočega ustvarita mogoče“.

BBC-jev novinar Dan Damon je na kratko predstavil knjigo, ki prepleta zgodbo poročevalca s trenutkom zgodovine, kot ga je doživel predsednik osamosvojitvene vlade Peterle. Bralca popelje skozi čas zatona Jugoslavije, propadajoče politike, ki v svojih zadnjih vzdihljajih neti spore med etničnimi skupinami, ki na koncu pripeljejo v krvavo morijo, predvsem pa v čas zgodovinske odločitve slovenskega naroda za lastno državo, njeno nastajanje in težko pot do mednarodnega priznanja. Kajti – kot piše – trajalo je lep čas, da je svet spregledal, kaj se zares dogaja, in Jugoslaviji in Sloveniji sploh namenil potrebno pozornost.

Peterle, ki je za knjigo spisal uvod in zaključek pa je poudaril, da 25 let potem „ničesar ne obžaluje“ in da je Slovenija sicer majhna država, a da je njen narod velik. Kljub številnim izzivom, pred katerimi sta Slovenija in Evropa pa ostaja optimist: „Ne potrebujemo nobene nove pogodbe, potrebujemo več sanj, boljši pristop.“