fbpx
Back to Top

Kdo bo komisar iz Slovenije?

Updated on

Spet je vroče in spet brez potrebe. Kdo je kdo, je pomembnejše, kot kaj je kaj.

Namesto strateškega odločanja imamo prerivanje.

Najprej menim, da bi moralo biti predlaganje imena za komisarja iz  Slovenije zadeva nacionalnega pomena in interesa, ne zgolj vlade ali samo predsednika vlade. Temu primeren bi moral biti postopek, ki bi moral vključevati poleg vlade - formalnega predlagatelja, tudi   parlament oziroma opozicijo. Že dolgo predlagam, da bi bilo politično primerno, modro, predsednici Komisije pa nedvomno všeč, da bi vlada predlagala tri kandidate - med njimi nujno nekoga drugega spola in nekoga iz opozicije. Nova predsednica je željo po več kandidatih že jasno izrazila. Tako bi mela bolj proste roke glede političnega in vsebinskega ključa.

Politične volje v tej smeri zaenkrat ne vidim.

Po drugi strani vidim pri nas celo na visoki politični ravni nerazumevanje osnov delovanja Evropske zveze. Evropska komisija je politična institucija, ne strokovno združenje. Vanjo države članice predlagajo praviloma politike. Nemčija je npr. v zadnjih dveh mandatih predlagala G. Öttingerja, nekdanjega predsednika vlade dežele Baden-Würtenberg. Komisar je politično odgovoren za svoj resor, za uradniške zadeve pa ima ob sebi na stotine visokokvalificiranih uradnikov.  Za svoje oziroma namere oziroma cilje Komisije mora pridobiti politično podporo Evropskega parlamenta in Sveta. Sklicevanje na nekakšno “nevtralnost” ali strokovnost v Bruslju ne prijemlje. Diplomatske sposobnosti seveda niso odveč, ampak pridobitev večine za nek predlog  je politična zadeva. V bruseljskem ringu ima politična barva pomen. Poznavalcev delovanja Evropske zveze je veliko, nosilcev modernih evropskih konceptov ter oblikovalcev političnih večin pa veliko manj.

Veleposlanika Janeza Lenarčiča poznam in cenim še iz časov sodelovanja na Ministrstvu za zunanje zadeve. Pri veleposlaniškem delu v Bruslju je svoje odlično znanje samo še poglobil, še posebej kot član COREPER-ja. Četudi je  njegovo ime že ”zunaj”, je moj razmislek post festum namenjen “ad rem” ne “ad personam”. Torej nič nimam proti temu kvalitetnemu imenu (med bruseljskimi Slovenci bi  jih našli še nekaj), skrbi pa me stanje slovenske politike, ki zaradi domačih političnih računov in taktiziranj ob kandidatu diplomatu ni sposobno predložiti predsednici Komisije vsaj še enega političnega imena.

 

 

 

 

 

Ursula von der Leyen – zmaga kandidata EPP, Nemčije in ženske

Updated on

Izvolitev Ursule von der Leyen pomeni zmago kandidata Evropske ljudske stranke, zmago Nemčije in zmago ženske. V Evropskem parlamentu je nekaj grenkega okusa. Zaklinjanje na t.i. Spitzenkadidata se ni izšlo. Ta res ni zmagal, je pa končni rezultat vendar v skladu z lizbonsko pogodbo, ki pravi, naj bo predsednik Komisije izvoljen v skladu z rezultatom evropskih volitev.

Novo in prvo predsednico v zgodovini Evropske komisije, ki pripada stranki relativnega zmagovalca, so podprli skoraj izključno poslanci iz strank, ki so dosegle najboljše rezultate na evropskih volitvah.

Pozorno sem prebral okvirni program nove predsednice. Razumem, da se ob politični strukturi v EP ni dalo povedati več. Pičla večina ob izvolitvi pomeni, da bo težak cel mandat. Potrebnih bo veliko pogajanj in usklajevanj. Nujno je izrekla besede o miru, vrednotah,  enotnosti, svetovni vlogi Evropske zveze.

Pozdravljam, da želi “okrepiti vezi med ljudmi, narodi in institucijami.” Zato pa je potrebno, da mislimo isto, ko govorimo o vrednotah. Kot zveza in skupnost ne moremo živeti z različnim razumevanjem svobode, spoštovanja dostojanstva vsakega,  identitete, pravne države in načel tržne ekonomije. Tudi je težko živeti skupaj z različnimi davčnimi kulturami.

Zveza potrebuje kakovosten preskok na višjo raven skupnega oz. skupnostnega delovanja. Tega ne more biti brez strinjanja o tem, kaj so prioritetni skupni problemi. Lahko se strinjam s poudarki na gospodarskem,  socialnem in okoljskem področju. Posebej sem vesel novega poudarka na pozornosti do otrok. Mati sedmih otrok bo že vedela, kaj je treba.

Obžalujem pa, da je zdravje omenjeno zgolj geslovno - zdrav planet, zdrav kontinent, varna hrana.

Veliko raje bi videl Webrovo jasno prioriteto - boj proti raku. Namesto varne hrane, bi raje bral o zdravi hrani.

Pri vprašanju umetne inteligence mi je všeč ideja o tehnološki suverenosti, še raje pa bi videl izrecno zapisano ambicijo, da Evropska zveza konča s statusom opazovalca, ko gre za vprašanje  velikih zbirk podatkov, kjer sta ZDA in Kitajska v vojni in pred nami.

Seveda pozdravljam tudi jasne besede glede evropske perspektive držav Zahodnega Balkana.

Razumem razloge, zakaj je predsednica v program vključila tudi novo Konferenco o prihodnosti Evrope, ki naj bi rodila rezultate že čez eno leto. Ostajam pa pri temeljnem prepričanju, da glavni problem Evropske zveze ni pogodba, ampak pomanjkanje politične volje. Nova pogodba lahko izhaja samo iz “okrepljenih vezi med ljudmi, narodi in institucijami.” To pa ne gre brez smisla za dušo Evrope.

 

 

 

 

 

 

“Ali je treba umreti, da te slišijo?” /Telegrafsko iz Evropskega parlamenta/

Updated on

“Ali je treba umreti, da te slišijo?”

To se je pred politično skupino ELS pravkar vprašala vdova umorjenega župana Gdanska Magdalena Adamovicz. Njen mož je hotel graditi, ustvarjati. Borila se bo naprej.

Brexit

V Veliki Britaniji se ni včeraj zgodilo nič v smeri rešitve. Parlament se je izrazil proti odhodu brez dogovora, ni pa potrdil predloga za podaljšanje roka. Mayeva se bo še enkrat napotila proti zaprtim vratom. Bruselj se noče še enkrat pogajati o že dogovorjenem. Se je pa po dveh letih vodja laburistov Corbyn pripravljen srečati z Mayevo. I cant believe.

Latvija

Naš kolega C. Karinš je prevzel vlado v Latviji. S tem je ELS okrepila svoje vrste v Evropskem svetu. Iskrene čestitke!

Konferenca o Razširjenem presejevalnem programu za nedonošenčke

Govorim na povabilo podpredsednika EP Castalda. Pozdravim novi italijanski zakon in se zavzamem za bolj naciljano in bolj ambiciozno evropsko politiko, še posebej glede preventive.

Dr. Boselli o redkih boleznih - poznamo jih okrog 6000, kar zadeva okrog 30 milijonov Evropejcev. Te so kronične, progresivne, degenerativne, večkrat napačno diagnosticirane. Do prave diagnoze traja v povprečju več kot pet let. V 70% se pojavijo že v otroštvu.

Kako omejena je v boju proti takim boleznim ena sama država. Treba je stopiti skupaj in zagotoviti dodano vrednost v prid bolnikom na evropski ravni.

Klinika medicine življenjskega sloga

Včeraj so se v Pučnikovi dvorani oglasili na mojem rednem popostnem srečanju  zelo zanimivi in zainteresirani ljudje, večina že s postnimi izkušnjami. Med njimi sem bil najbolj vesel zdravnice, ki je zapustila  standardno zdravniško delo in se pripravlja na odprtje klinike za medicino življenjskegasloga v Bruslju. Zanimajo jo izkušnje skupinskega postenja. Dogovoriva se, da bova organizirala skupinsko postenje v Evropskem parlamentu z medicinsko spremljavo. Vesel sem, da postaja poudarek na pomenu zdravega življenjskega sloga vse močnejši. Za zdravje smo seveda najprej odgovorni sami.

Tretji teden v februarju v EP /Telegrafsko iz Evropskega parlamenta/

Updated on

V petek sem pokopal dva prijatelja, oba sta bila Tomaža, obema sem spregovoril ob grobu. Oba sta bila velika človeka in oba sta bila na slovo pripravljena.

V soboto sem skočil na Dunaj na Panevropino konferenco o prihodnosti Evrope. Povedal sem, da me ne skrbijo toliko evroskeptiki, kot neenotnost pro-Evropejcev. Zmeniti se moramo, kaj hočemo zares delati skupaj in ko se zmenimo, mora to držati. Ponovno se zavzamem za več dialoga med Zahodno in Srednjo Evropo. Ne bo dobro, če bomo pod istimi besedami mislili na različno vsebino, zlasti ko gre za vrednote in načela.

Turbulenca po nezaslišanem Tajanijevem govoru v Bazovici se ni še čisto polegla. Njegove besede niso prizadele samo poslank in poslancev iz Slovenije in Hrvaške, kot korak nazaj so ga doživeli tudi številni drugi kolegi. Vsekakor pa smo s skupnim nastopom dosegli, da se je Tajani za svoje besede opravičil in jih obžaloval. Novogoriškemu županu Miklaviču sem odpisal, da lahko pri takih zadevah računa name. Pri teh stvareh ne bi smeli poznati desnih in levih, ampak samo domoljube. Vesel sem, da se je zgodbe lotil tudi Spiegel in citiral mojo zavrnitev Tajanijevega prvega opravičila.

Mayeva je te dni hodila v Bruslju od Poncija do Pilata in naletela na zaprta vrata. Pogajanja so mimo. Ne laburisti, ne konzervativci niso sposobni ravnati v nacionalnem interesu. Do konca roka je še en mesec, bližamo se ločitvi brez dogovora. Vemo pa, da bodo posledice. Poročajo mi, da se Britanci pospešeno oskrbujejo z osnovnimi artikli, kot bi se pripravljali na vojno. Noro.

Kolega mi pove, kako je bilo na münchenski varnostni konferenci - Merklova je bila jasna. Tako tudi španski zunanji minister Borell, naš nekdanji kolega in predsednik EP. EZ in ZDA se razhajata. EZ bo morala poskrbeti za svojo obrambo sama.

V Španiji bodo imeli parlamentarne volitve konec aprila. V Franciji se je od politike poslovil A. Juppé. Premaknil se je na Ustavni svet. Republikanci se glede evropskih volitev držijo pod desetimi odstotki, Macrona se še drži rumena barva.

Z ekipo pogledamo volilno napoved za evropske volitve. Taktika na strani slovenske pomladi se izkazuje za napačno. Kaže, da ne bomo ponovili enkratnega rezultata iz leta 2014, ko smo dobili pet od osmih poslancev. Danes je razmerje obrnjeno. Ločen nastop NSi in SLS lahko rezultira v dve ničli, pa ne zaradi Šarca. Prepričan sem, da je nujen in tudi možen boljši rezultat.

Brexit, borelioza in Balkan /Telegrafsko iz EP/

Updated on

Zanimivo je bilo že na Brniku. Srečal sem državnega sekretarja za evropske zadeve g. Božiča z ekipo na poti na pogovore o programu predsedovanja trojke, v kateri bo tudi Slovenija. V prvem predsedovanju se je Slovenija odmevno izkazala s prioriteto – bojem proti raku. S tem bi kazalo nadaljevati,  jaz bi dodal na področju zdravja tudi boj proti demenci. Vesel sem, da glede pozornosti do čebel ni treba dodajati argumentov. Uspeli smo s svetovnim dnevom čebel, sedaj je ključna naloga proglasiti čebele za ogroženo vrsto in sprejeti ukrepe za njihovo zaščito na evropski ravni.

Na letalu sem vesel izredne gostote bivših slovenskih zunanjih ministrov. Na sosednjem sedežu je Dimitrij Rupel, malo za nama pa Samuel Žbogar. Z Ruplom izkoristiva skoraj ves čas za pogovor o zadnjih tridesetih letih. Spomniva se nekaterih točk osamosvajanja, tudi skupnih anekdot, ne moreva mimo Janeza in Viktorja, spoštljivo se spomniva ministra Lojzeta Janka, ki se je kot osmi iz osamosvojitvene vlade poslovil pred nekaj dnevi.

Na letališču se pozdraviva z Jelkom Kacinom, veleposlanikom RS pri NATO.

Na poti z letališča prebiram informacije o streljanju v Utrechtu.

Začetek dela v pisarni je bolj pozitiven in me poveže s čebelami, ki so zaznamovale konec prejšnejga tedna. Nekdo mi sporoča, da pozna nekemično zdravilo proti  varoi,  glavni nesreči za čebele in čebelarje. Z velikim zanimanjem bom pogledal dokumentacijo.

Prvi telefonski klic je danes iz Nemčije. Nekdo mi sporoča najnovejša dognanja v zvezi z boreliozo, za katero sem bil poročevalec. Gospod poziva k novim korakom na ravni Evropske zveze.

Brexit. Slika ni manj zapletena. Ne kaže na še eno glasovanje o istem. Lahko se zgodi, da bo Velika Britanija imela evropske volitve (zadnji rok za razpis volitev je 4.4.) lahko pa tudi,  da bomo imeli legalno nepopolno sestavo EP in s tem zvezane posledice. Ostajam pri misli: Če se ne more odločiti politična elita,  naj se še enkrat odločijo državljanke in državljani.

Popoldne me čaka najprej zaslišanje o pravni državi v pristopnem procesu držav Zahodnega Balkana, potem pa pripravljalni sestanek za zadnjo sejo Skupnega parlamentarnega odbora – EP/Severna Makedonija.

Ves čas pa me bodo kolegi in novinarji spraševali, kaj mislim o Tajaniju in Orbanu. Obiskala pa me je tudi skupina dejavnih krščanskih demokratov s Kidričevega.