Ponedeljek, 14.1.19

Osemnajsti dan posta.

77,5 kg. začel sem pri 85kg. Izguba teže ni moj cilj, je samo posledica posta. Šele včeraj se je pojavil občutek prijetne lahkosti, ki me nagovarja h gibanju, tudi izogibanju dvigal.

Po dveh tednih so izginile jutranje obloge jezika. Danes je bil jezik vzpodbudno rdeč.  Glavni del razstrupljanja in notranjega pospravljanja je za menoj. To pomeni tudi, da sem se razkisal. Ponovno me preseneča, kako se  po prvem tednu spreminja okus sline. Prav prijeten je.

Občutek v telesu je enoten, duh je miren, glava jasna.  Notranje razpoloženje kliče po delu.

Sedaj bo na delu več obnove. Na celični ravni se bo dogajalo več avtofagije – prestrukturiranje na bolje. Dogajalo se bo tisto, zaradi česar post pomlajuje. Hvaležen sem dr. Oshumiju, Nobelovemu nagrajencu za  medicino, da je strokovno tako temeljito pojasnil, kaj se dogaja med postom. Imel sem čast razpravljati z njim o tem na mojem lanskem službenem obisku Japonske. Pogovarjala sva se tudi, kaj bi lahko Japonska in EZ  storili skupaj za več zdravja. Obe se soočata s posledicami svojih  starajočih se družb.

Včeraj sem prebiral dr. Sheltona, prvaka ameriške “naravne higiene”. Tudi on razlaga, kako se živali pri zdravstvenih težavah instinktivno zatečejo v post. Nisem pa še bral, da bi kje s postom zdravili sifilis. On trdi, da so to uspešno počeli zdravniki v Egiptu po prihodu Francozov. Sicer pa je že čas faraonov poznal dvainštiridesetdnevni post in obvezen post za glavne faraonove svetovalce pred pomembnimi posvetovanji. Post je imel visoko veljavo v starih kulturah, po medicinski in duhovni strani. Veseli me, da postaja pomembna sestavina življenjskega sloga vse večjega števila Slovencev.

Danes je na razpolago dovolj strokovne literature,  strokovnega vodenja, tudi možnosti za skupinsko postenje. Potrebna je samo prva izkušnja, da se prepričaš, kako post deluje. Ko ga začneš ponavljati, postane užitek.

Pozitivni učinki avtofagije (slika povzeta po drjockers.com)

Četrtek, 3.1.19

Sedmi dan posta.

Po osmih urah trdnega spanja se zbudim z dobrim počutjem in jasno glavo. Čutim, da je telo opravilo glavni del razstrupljanja in generalnega čiščenja in da mi je hvaležno za postno odločitev. Mir, stabilnost. Naslednjih triindvajset dni bo šlo samo še na bolje. Vem, ker delam enomesečni januarski post že desetič. Po čiščenju bo sledila prenova telesa. Avtofagija bo opravila svoje. Vesel sem, da sem lani srečal dr. Oshumija, Nobelovega nagrajenca za medicino, ki je razložil, zakaj post prenavlja človeka.

Zahvalim se Stvarniku za noč in za jutro. Prosim ga, naj mi stoji ob strani, da bo dnevu dana dodana vrednost. Ob tem se spomnim moža, avtoštoperja, ki sem ga na novega leta dan pobral blizu Celja. Dejal je: “Edini Bog sem jaz.” Tako samozavestne drže že dolgo nisem slišal. Moj prijatelj Igor bi dejal: “Še eden, ki se je sam ustvaril.” Sicer pa sem se od začasnega sopotnika po zanimivem klepetu poslovil s strinjanjem, da je najboljša tista vera, ki Te naredi boljšega. Tako pravi Dalajlama.

Teža 85 kg. V šestih dneh sem izgubil pet kilogramov, verjetno zaradi zahvalnega romanja na Brezje na zadnji dan prejšnjega leta. Sicer izgubljam od 30 do 50 dkg na dan.

Puls 60.

Po včerajšnjem branju Dextreita o zdravilnih učinkih gline se odločim za glineno masko za obraz. Ne zaradi lepote, zaradi čiščenja.

Popijem tudi kozarec vode z žličko gline, ki sem jo namočil zvečer. Za pospešitev razstrupljanja.

Spomnim se zgodbe o bolniku, ki mu je zdravnik predpisal blatno kopel. “Mi bo blato res pomagalo?”, je zanimalo bolnika. Zdravnik: “Ne morem vam zagotoviti učinka, se boste pa malo na zemljo navadili.”

Odtečem dvajset minut lahnega teka, deloma v duhu smučarskega teka.

Puls po teku 80.

Telovadba.

Joga nidra – sprostilna vaja.

Sledi kozarec limoninega soka z vodo.

Gledam nebesno modrino nad Polhograjci in se po izdatnem počitku veselim prvega delovnega dneva v 2019.

Torek, 11.12.18

Po dolgem sestanku politične skupine se z Bogovičem malo po osmi odpraviva na večerjo s slovenskimi novinarji v center. Ob odhodu izveva, da je bilo malo prej tam streljanje. Prosiva šoferja, da ustavi, da dobiva informacije. Ena od informacij se pokaže na šoferjevem GPS. Blokada centra. Ko izvem, da je bilo streljanje 180 m stran od predvidene restavracije, me še vedno mika, da greva tja. Ko dobi šofer še telefonsko informacijo o blokadi centra, se večerji odpoveva in ga prosiva, da naju odpelje do najinih stanovanj. Vmes pokličem enega od novinarjev in ga informiram.
Jaz se kljub izrednemu stanju v centru odpravim v bližnjo gostilno na tarte flambé, alzaško specialiteto.
Malo pred deveto se pojavi v lokalu prestrašena mladenka, ki pove, da so evakuirali njen avtobus in ne ve kako domov. Potem pokliče mamo.
20.44 – Pavli in Manja sporočita, da so blokirani v parlamentu. Branke ne dobim na telefon, po Viberju pa sporočim zadevo ožjemu krogu NSI. S pozornostjo se javi Jože.
Tarte flambé je zelo okusna. Vse pripravimo doma, pove pravi Alzačan.
Malo pred deseto se odpravim do mojega začasnega stanovanja. Pred blokom sta dve ponudnici ljubezni. Vprašam ju, če vesta za streljanje. Vesta. Svetujem, da bi bilo bolje iti domov. Odgovor je: “Da?!”
S. mi sporoča, da je eden mrtev, šest ranjenih, na delu pa 2500 vojakov in policistov, center in ustanove blokirane, vsi Slovenci ok. Kot mož civilne zaščite mi pošilja nekaj dobrih strokovnih nasvetov za preostanek noči. Hvala S. za solidarnost.
Potem pokličem še francoskega kolega D. Pove, da je več mrtvih, da je storilec na begu in da je napovedan še en teroristični napad.
22.40 – zaskrbljeni Michel. Eden od storilcev naj bi se zatekel v Neudorf. Potem ni čudno, da helikopter tako blizu leta.
Ožbej in N. želita srečo.
Razmišljam o predpostavkah. Ko sem sam korakal proti svojemu stanovanju, sem nekako menil, da se mi tu, stran od centra ne more kaj posebnega zgoditi, da nisem tarča. Ko sem zvedel, da je storilec doma v bližini in poslušal preletavanje helikopterja, se mi moja predpostavka ni zdela več tako zanesljiva. Gotovosti ni. Lahko se zgodi komurkoli in kjerkoli.
00.06 – Srečno noč želi Branka. Vesela, da sem na varnem.
00.40 – Pauli sporoča, da bodo sodelavci spali v parlamentu.

Sreda, 12.12.
Ponoči so opustili varovanje EP. Šofer pride ob napovedani uri. Pove, da je storilec še na begu in da ima zajeten kriminalni dosje v Nemčiji in v Franciji. Upam, da bodo tisti, ki so včeraj skupaj s Fajonovo trdili, da ni prav nobene povezave med migracijami in terorizmom, po včerajšnjem streljanju na božični tržnici vendar še enkrat premislili svoje neosnovane trditve. Včeraj se ni zgodilo prvič. Lani se je na božični tržnici v Berlinu.
Pred osmo najdem svojo štiriglavo ekipo v uradu v sorazmerno dobrem razpoloženju. To pot je kavč prav prišel, sicer ga ne smemo uporabljati za spanje.
Ob osmih se letos zadnjič dobimo na ekumenskem molilnem zajtrku. Vodi ga britanska laburistka iz Škotske, C. Stihler. Mimogrede – zaradi grožnje z brexitom si je že poiskala novo službo. Nastopi jo februarja. Slovaškega kolega, ki bi moral pripraviti uvodno razmišljanje ob bibličnem tekstu, zaradi včerajšnjega nesrečnega dogajanja ni. Parlament je lahko zapustil šele po tretji uri. Zato si pomagamo z Iz 40:31.
Ena od kolegic je bila včeraj čisto blizu in je videla dva človeka na tleh, vendar ni vedela, za kaj gre. Drugi je množico footgrafiral in tudi ni vedel za vzrok.
Pogovarjamo se, kako taki dogodki v trenutku bistveno spremenijo razmere, poglede, občutljivosti in prioritete.

V Hamburgu se je zgodil demokratičen, miren in kulturen prenos taktirke CDU od Merklove na Kramp-Karrenbauerjevo. Videli bomo, ali bo to dovolj za spremembo trenda popularnosti CDU. Če ne, utegne biti na žrtveniku kmalu tudi kanclerstvo.

Belgijski predsednik vlade Michel je zaenkrat preživel. Rumeni jopiči v Bruslju ostajajo izziv. Nekaj vode iz topov je zadelo tudi mojega, ne ravno rumenega stažista.

V EP bomo glasovali o dveh pomembnih sporazumih med EZ in Japonsko – o gospodarskem in strateškem partnerstvu. Prvi vsebuje tudi prostotrgovinski sporazum, drugi določa petdeset področij strateškega sodelovanja, prvič tudi zdravje. Oboje naj bi močno okrepilo trgovino in sploh partnerske odnose. Zanimivo, da ta dva sporazuma nista naletela na kampanjo, kot jo je CETA.

Britanski parlament sicer ne bo glasoval jutri, saj je bil predlog za to umaknjen. V vsakem primeru je bilo pričakovano, da dogovor ne bi dobil podpore. Vseeno pa se lahko nadejamo razgibane parlamentarne debate. Upanje nasprotnikov brexita se krepi, tudi moje. Danes so ga okrepili tudi sodniki Evropskega sodišča, ki so se jasno izrekli o brexitu. Velika Britanija lahko odločitev spremeni. Vsekakor bo na to temo zanimivo tudi v Evropskem parlamentu.

Ta teden se bomo spominjali 70 letnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah.

Macronova mora z rumenimi suknjiči se nadaljuje. Pravijo, da gre zgolj za ljudski protest brez voditeljev. Če jih ni spredaj, so gotovo zadaj in ne nujno vsi iz Francije. Pravijo, da se vidimo zopet v soboto. Doslej so iztržili že pet milijard proračunskega povišanja.

Tako napetega kongresa CDU že dolgo ni doživela.
Delegati so pozorno in hvaležno pozdravili vsebinsko standarden in hkrati poslovilni nastop Merklove po osemnajstih letih njene vladavine CDU.

Kramp-Karrenbauerjeva, Merz in Spahn so bili vsi dobri kandidati. Prva je zaigrala bolj na socialne in srčne note, Merz je bil močnejši v konceptih in jasen glede Evrope ter nemške odgovornosti zanjo, Spahn je energetiziral z jasno in mladostno govorico. Tekma je bila demokratična in kulturna, brez udarcev pod pas.

Zmagovalka je imela kot aktualna generalna sekretarka nekaj terenske prednosti pred Merzom, ki mu je Merklova pred desetimi leti pomagala zapustiti politiko. Imela je tudi podporo Merklove, Merz pa Schäublejevo. Dodajmo, da je protestantka predala krmilo katoličanki.

Nova predsednica je povedala, da ne misli igrati “male Angelce”. Njeni pozivi k enotnosti stranke so utemeljeni tudi v majhni razliki v glasovih. Proti Merzu je dobila samo 25 glasov več od skupno 999-ih. Na okroglo to pomeni, da polovica CDU pričakuje spremembo kursa. Mislim, da bo po nekaj porazih CDU na deželnih volitvah Merzev “Sem na razpolago.” naklonjeno dobrodošel. CDU mora res stopiti skupaj, če hoče obrniti trende. Konzervativno-socialni profil nove predsednice navaja na zaključek, da ne kaže računati na čisto kontinuiteto politike Merklove.

Velja pa vendar omeniti, da vstopa Nemčija v model političnega dvovladja, na katerega ni navajena. Dolga leta, petdeset od zadnjih sedemdeset, je bil prvi človek CDU hkrati tudi kancler. Ne mislim, da bi se lahko zgodil dvojec brez krmarja, tudi ne verjamem v apriorno žensko politično sożitje – vem pa, da je v tak model nujno vgrajene nekaj napetosti, predvsem zaradi odgovornosti za volilne rezultate, najprej evropskih in potem vseh drugih volitev v Nemčiji. Kljub močnim kongresnim aplavzom stari in novi predsednici ne pozabimo, da je prišlo do menjave sredi mandata zaradi dejstva, da je šla CDU navzdol. Nadaljnja usoda Merklove in novega dvojčka bo odvisna od odgovora na to vprašanje. Realpolitik.

Kar pa se Evrope tiče, bi bilo dobro, če bi se CDU spominjala besed, ki jih je o odgovornosti Nemčije povedal Merz.

CDU EPP – European People’s Party #CDUVorsitz

Na Urbanističnem inštitutu so me leta 1983 prizadevne sindikalistke kot dolgobradega sodelavca prosile, naj odigram Dedka Mraza. Imel sem sicer že nekaj miklavževskih izkušenj, pa vendar sem jih vprašal, kaj naj v tej vlogi počnem. Vprašaj otroke, če so kaj pridni in kaj si želijo, so mi dejale. Potem sem s polnim košem daril vprašal prvega otroka, kaj si želi od Dedka Mraza. “Jaz nič, meni je že Miklavž vse prinesel.” Takoj mi je bilo jasno, da je to konec moje tovrstne karirere. Mladi mož je bil vnuk Edvarda Kocbeka. Darila sem razdelil, v zraku pa je ostalo vprašanje. Zadeva je dišala po vnaprej dogovorjeni provokaciji. Res me niso več nagovorili za vlogo Dedka Mraza. #miklavž

Manfred Weber, krščanski demokrat iz Bavarske in vodja politične skupine Evropske ljudske stranke, je na njenem kongresu v Helsinkih pred nekaj dnevi zmagal (80:20) v demokratični tekmi z Alexandrom Stubbom, bivšim predsednikom finske vlade. Weber se je predstavil kot krščanski demokrat, Stubb kot človek desne sredine z močnim liberalnim poudarkom.

Weber in z njim ELS vstopata v zahtevno tekmo z nepredvidljivim izidom. Lizbonska pogodba določa, da se predsednika Evropske komisije (EK) izvoli v skladu z rezultati evropskih volitev, kar pa ne pomeni, da relativni zmagovalec postane nujno predsednik EK. V primeru Junckerja je to delovalo, ker je bila mogoča podporna koalicija, čeprav sam na evropskih volitvah ni kandidiral.

Javno mnenje pol leta pred volitvami napoveduje sicer relativno zmago ELS, širša politična slika pa Webru in drugim špicenkandidatom sivi lase. V Franciji je Le Penova ta čas bolj popularna kot Macron, ki nasprotuje konceptu špicenkandidata in še ni jasno predstavil volilne strategije. Na nedavnih volitvah na Bavarskem, v Hessnu, v Luksemburgu in v Belgiji so se sile političnega centra slabo odrezale, še posebej socialisti, so pa močno napredovali zeleni. Slika v Italiji je jasna.

Evroskeptiki, populisti in nacionalisti se bodo v Evropskem parlamentu (EP) okrepili. Če bi v Svetu prevladala linija proti špicenkandidatu, v Evropskem parlamentu pa bi se močno okrepila nacionalistična skupina, bi se lahko močno zapletlo odločanje o predsedniku EK. Pričakujem, da bo EP z večino proevropskih poslank in poslancev vztrajal na špicenkandidatu, zato menim, da bi Svet tvegal neizvolitev svojega kandidata, ki se ne bi dokazal na evropskih volitvah.

Ob tem je treba upoštevati, da bodo v igri tudi druge ključne pozicije – predsednik Sveta, visoki predstavnik/podpredsednik EK za zunanjo politiko, prvi človek Evropske centralne banke.

Seveda ne gre samo za vprašanje, kdo bo novi predsednik EK, ampak kakšen bo njegov program in kaj bo v političnih okoliščinah po maju 2019 mogoče uresničiti. Večje zaupanje ljudi lahko pridobi samo delujoča, učinkovita EZ.

Če bodo šefi vlad in držav doživljali Bruselj še naprej kot bojno polje, ne pa kot gradbišče skupnega dobrega, in se kot soodgovorni za “Bruselj” iz njega vračali z zmagovitimi izjavami, v EZ ne bo več zaupanja. Odkar so nacionalne države članice EZ, so tudi evropske države. Najbolj smiselno bi bilo, da bi se države članice krepile zato, ker so članice Zveze, ki dela nekatere zadeve skupaj. Vse več je zadev, ki se jih lahko uspešno lotimo samo, če sodelujemo. Poudarjanje nacionalnega brez evropskega, skupnega, vodi v staro Evropo.

Vesel sem, da hoče biti Manfred Weber integrator v tej smeri. Ni dovolj koordinirati, treba se je dogovoriti za smer in za skupne imenovalce. Treba se je tudi bolje poznati. Za nas ni slabo, da ima Weber dober občutek za Srednjo Evropo in da želi tudi poslušati.

#EPP #ELS #Up2EU #EPPHelsinki