Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Včeraj sem po polnem dnevu opravil daljšo meditacijo, kar mi je skrajšalo noč. Zbudil sem se pred četrto in si vzel veliko časa za vse jutranje procedure in vsebinsko pripravo na dan.
V uradu sem pred sedmo.
Ihanovo pismo dragemu Borutu mi polepša dan. Ne gre za napake, odklone, probleme tranzicije in podobno, gre za to, da smo žrtve mafijske prakse. Zaupanje je šlo, ker je šlo poštenje. Vlada pa kar naprej koncentrira, prestrukturira, reorganizira, pripravlja korake in proučuje. Na dolgčas mi gre, ko kar naprej berem o novem holdingu. Ni treba nič koncentrirati in na novo zaposlovati politično „žlahto“, potrebno je samo pošteno upravljanje državnega premoženja. Tu smo padli in to plačujemo. Tudi ni treba napadati manjših občin, ki so razvojno poživile Slovenije. Problem Slovenije niso majhne občine. Racionalizacijo poslovanja pa je mogoče doseči brez ukinjanja občin.
8.15 – pogovor z enim vodilnih švedskih novinarjev, gospodom Sigfridom Leijonhufvudom za knjigo mojega demokrščanskega prijatelja Alfa Svensona po petdesetih letih političnega življenja. Alf želi, da bi Švedi bolje razumeli Evropsko zvezo.
Gospod je dobro poučen o mojem političnem življenjepisu. Res nisem sanjal o tem, da bom ali bi moral kdaj postati predsednik vlade. Zgodilo se je, ker je SKD znotraj Demosa zmagala. Do takrat sem bil politični “nobody” – nihče.
Naša pot v EZ? Mi se nismo pogajali o človekovih pravicah – hoteli smo čim prej sprejeti evropske standarde, mi smo se pogajali za status naših čebel in cvička. What? Yes, za čebele in cviček. Pri nas letijo lahko samo naše čebele, za druge velja “no- fly zone”. Tudi cvičku se ne piše slabo.
Več Evrope? Da. Ne nazaj. Potrebujemo več politične volje, več skupnega. Kaj želite švedskim krščanskim demokratom? Da najdejo novega Alfa Svensona. Mimogrede – Alf je velik prijatelj Slovenije, odkar mi je pomagal v volilni kampanji v Posočju.
9.00 – dve uri glasovanj v Odboru za zunanje odnose. Poročilo o varnostni in zunanji politiki prestavimo na popoldne.
12.30 – s Tilnom in Miškom gremo na poslovilno kosilo v indijsko, eni rečejo tibetansko restavracijo pri trgu Flagey. Tilen se ta teden poslavlja. Tu ponujajo vegetarijansko hrano. Poznati Bruselj, pomeni spoznati tudi njegovo bogato gastronomsko ponudbo. Lastnik Indijec je opravil univerzo v Bangalorju. Seveda pozna Šrija.
14.00 – Sestanek z organizatorjem voditeljskega simpozija, ki ga Svetovni forum za poslovno etiko organizira novembra v Evropskem parlamentu. Ponovno se zahvalim Šriju za vabilo v ašram in vse, kar smo videli ali se tam naučili. Ko uredimo organizacijske zadeve se spet spomnimo kamnitega kipa, ki v ašramu oktobra odgovarja na vprašanja tako, da piše v pesek. Ameriški znanstveniki so že prišli, merili, snemali … In ostali brez razlage.
So zadeve, kjer kvantitativne metode in materialistična znanost odpovejo. Spomnimo se tudi enega od Šrijevih odgovorov glede vloge znanja oziroma znanosti, ki je podoben starogrškemu -Vem, da nič ne vem.
14.30 – Francesco de Lorenzo, novi predsednik ECPC (Evropska koalicija pacientskih organizacij) sporoča, da ni uspel doseči Bruslja. Sestanek o boju proti raku odpade, zato še malo pokramljamo z E. in njegovim nemškim kolegom iz centra “Art of Living” na Wirtenberškem.
15.00 – Odbor za zunanje odnose.
Med drugim obravnavamo poročilo o varnostni in zunanji politiki EZ. Poročevalec je Elmar Brok. Doslej še ni mogel urediti številnih dopolnil, ki smo jih predložili. Zavzamem se za svoje dopolnilo, v katerem predlagam, da bi postalo zdravje poslej stalni element varnostne in zunanje politike v odnosih EZ do drugih partnerjev, s katerimi sklepamo različne sporazume. Pojem varnosti je treba razširiti z zdravjem.
Delo zaključimo do pol devetih zvečer. Ker Silvane in Aljaža ni bilo na poslovilnem kosilu s Tilnom, se dogovorimo še za zadnjo skupno večerjo pri “Pizzichiottu”. Oče in sin iz Lazia vodita malo restavracijo na prijeten, tradicionalni italijanski način. Oglio ed aglio e pepperoncino. Naj za konec malo zapeče. Veliko si imamo povedati. Tilen je dobro zadihal s parlamentom. Ne moremo mimo tistega kipa, ki oktobra piše v pesek. Govorimo o različnih logikah in o slovenskih notranjih blokadah.