20131104_1392444_76236750_normalVelikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …

Včeraj sem užival popoldne v Pitamicevi “Državi” iz leta 1927. Mika me, da bi jo dal za obvezno čtivo mojim stažistom.

Potem sem se spravil še na kup neprebranih ali na hitro prelistanih knjig. Posegel sem po „Sporočilu vode”, ki ga je 1999 napisal Masaru Emoto. Janko Jamšek v predgovoru pravi, da je človek lahko srečen, če živi z resnico, ključ do nje pa je ljubezen do stvarstva, do narave.

Ko sem v gimnaziji pisal maturitetno nalogo z naslovom “Pomen vode za življenje”, še nisem vedel, da je voda medij, ki prenaša informacije. Voda sprejema in hrani informacije o naših čustvenih in drugih stanjih. Pozitivna naravnanost, ena sama beseda vpliva na vodo drugače kot negativna. To je razvidno iz strukture oz. oblike kristalov. Čista voda, lepa misel – lep kristal. Berem, kako voda reagira na glasbo, na obliko, na čustva …

V Bruselj letim prvič skupaj z Ožbejem. On gre s prijatelji na raziskovalno misijo v ZDA.

Tedenski koordinacijski sestanek pisarn traja skoraj dve uri. Teden bo živahen. Pripraviti se je treba na seje in dogodke v EP in na zadeve doma – na konferenco o kožnem raku, posvet pri predsedniku države o evropski razsežnosti slovenske prihodnosti, pogovor z mladimi o demokratični legitimnosti in odgovornosti, odprtje prve delavnice v okviru natečaja App Challenge (Društvo Združena Evropa – Huawei – Microsoft), kongres Nove Slovenije, Evropski čebelarski kongres …

Pregledujemo pretekli teden: Evropski večer z dr. Andrejem Capudrom je doživel lep odmev. S podelitve državnih odlikovanj s strani predsednika države je bilo poročanje zelo selektivno. Omembe Viktorja Blažiča kot enega od nagrajencev, ki je opozoril na potrebo po popravi krivic, nismo zasledili.

Namesto kosila ena od zadnjih ur francoščine. Profesorica me preizkuša z aktualnimi evropskimi temami. Je odlična sogovornica, ki zna tudi vsebinsko izvrstno izkoristiti čas.

15.00 – Odbor za zunanje odnose. Obravnavamo Kukanovo poročilo o človekovih pravicah. Kolegica z leve predlaga, naj bi namesto posebne omembe nasilja proti kristjanom v Egiptu raje govorili o verski svobodi nasploh. Prijavim se k besedi in menim, da obseg in trdota nasilja, ki ga doživljajo kristjani v Egiptu, Siriji in Iraku zasluži posebno omembo, in da to ni v nasprotju s skrbjo do statusa vseh drugih.

18.00 – Center za evropske študije in še nekaj fundacij so pripravile konferenco o populizmu pred evropskimi volitvami. Doslej so bili evroskeptiki močni z NE, niso pa ponudili alternative. Glavni tok naj bo jasen z argumenti, ne s taktičnim prilagajanjem populistični govorici. V razpravi opozorim med drugim na dejstvo, da manjše države pri razdelitvi pozicij v EP praviloma potegnejo kratko, ker D’Hontov sistem ni bil koncipiran za zvezo držav. Kvantitativni kriterij zasenči kvalitativno kriterij kot tudi moč relativnega uspeha. Iz več manjših držav še nismo videli nikogar na mestu predsednika parlamentarnega odbora. Res se lahko vsak profilira in je viden, ne more pa, razen po posebnem dogovoru, zasesti višjega mesta. Ponovno bom pred volitvami pisal vodstvom političnih skupin, da bi bilo pošteno prilagoditi pravila v smeri večjega upoštevanja manjših držav. Opozorim na zanimivo dejstvo, da pri delitvi pozicij v EP, rezultate volitev upoštevamo tako, kot da bi imeli enotni evropski demos, oziroma združene države Evrope.

Peš hoja do apartmaja izostane zaradi večernega dežja.

Zvečer me sodelavec “Art of Living” seznani z daljšo verzijo sudaršan kryje, posebnega ritmičnega dihanja, ki človeka resnično raz-stresi in harmonizira.

Potem buden razmišljam o zgodbi o gospe, ki so ji, polni raka, pred dvema mesecema napovedali zadnje dneve. Če se ne da nič več narediti, potem lahko poskusim, kar hočem, se je odločila gospa, ki je bila pripravljena na vse in poskusila z alternativnim pristopom. Po prvem izboljšanje me izredno zanima, kako ji bo šlo naprej. Ne samo zato, ker ji želim ozdravitev, ampak tudi zato, ker me zanimajo dokumentirani primeri takih ozdravitev. Nek priznani onkolog mi je dejal, da ne pozna primera ozdravitve zunaj uradne medicine. Je pa pripravljen pogledati primere tistih, ki trdijo, da so se pozdravili na drug način. Vprašal sem ga, kaj je po njegovem kriterij ozdravitve. Izginotje tumorja, je dejal. Vesel sem ga, ker je pripravljen vsaj pogledati, nekateri druge poti do ozdravitve kategorično odklanjajo.