fbpx
Back to Top

Žalna seja v spomin Ivana Omana

Updated on

Dragi Ivan!

 

Ko sva se zadnjič srečala, si mi z globokim  mirom dejal, da si pripravljen in da se ne bojiš smrti.

Smrti se ne bojijo tisti, ki se ne bojijo življenja.

Ti si živel svoje življenje polno in odgovorno - za družino, za kmetijo, za slovenskega kmeta, za  Slovenijo.

Hvaležen sem Ti, da si bil pripravljen takrat, ko številni niso verjeli, da se bo komunistični režim sesul. Zaoral si prvo brazdo političnega organiziranja slovenske pomladi in se nisi oziral nazaj. Ko si se postavil za dostojanstvo kmečkega stanu, si mislil na vso Slovenijo ter s svojim pogumnim vstopom v politični prostor požel odobravanje širokih krogov slovenskih domoljubov in demokratov.

Ne čudi me, da smo se pri Tebi doma dogovorili za politični projekt Demosa.

Tvoje dejanje je bilo bistveno za volilno zmago Demosa in osamosvojitev. Zapisal si se v vrh osamosvojiteljev Slovenije in postal starosta slovenske pomladi.

Z globokim spoštovanjem se Ti zahvaljujem za Tvojo ljubezen do Slovenije, za Tvoja državotvorna dejanja, za  jasnost, načelnost, odločnost, pogum,  dialoškost, modrost in zdravo kmečko pamet. Iskreno zahvaljen za Tvoj delež pri postavljanju slovenske krščanske demokracije in za dolga  leta prijateljstva.  Hvaležen sem Ti tudi, da si kot prvi  sprejel predsedovanje združenju Vrednote slovenske osamosvojitve. Ti jih poosebljaš.

Dragi Ivan, očak slovenske pomladi, počivaj v miru v slovenski zemlji, ki si jo ljubil in storil zanjo vse, kar si mogel.

 

Lojze Peterle

 

Nekdanji predsednik SKD

Nekdanji podpredsednik DEMOS-a

Predsednik osamosvojitvene vlade

 

Proglasitev čebele za ogroženo vrsto

Updated on

Danes ob praznovanju 2. Svetovnega dneva čebel je Lojze Peterle, nekdanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije in evropski poslanec, pripravil tiskovno konferenco ob začetku projekta Razglasitev čebele za ogroženo vrsto.

Na dogodku sta sodelovala tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in podpredsednik Apimondie Peter Kozmus.

Peterle je uvodoma izpostavil pomembnost tega, da pri reševanju vprašanj našega trajnostnega razvoja, zaščite okolje in biotske raznovrstnosti so vse odločitve sprejete v dialogu s civilno družbo. Zahvalil se je predstavnikoma Čebelarske zveze za udeležbo in preteklo ter prihodnje sodelovanje.

Na ravni evropske zveze je opraševanje kot ekonomska kategorija ocenjena na 15 milijard letno. Gre za ekonomsko in okoljsko vprašanje. In obenem gre za našo prihodnost. Kajti čebele so eden najbolj občutljivih elementov našega okolja ter so prvi pokazatelj zastrupljenosti le-tega.

Združeni narodi ocenjujejo, da 40% vseh opraševalcev čaka izumrtje. Pri tem, da je od njih odvisnih 75% kmetijstva. Čebele tako niso le predmet vzdrževanja ekosistema, le prizadevanja za ohranitev narave, take kot smo je navajeni. Pri trendu vedno večje rasti prebivalstva in pri podatku, da se 13% svetovne populacije bori z lakoto, je jasno, da je tema samooskrbe s hrano in lokalne proizvodnje hrane, tema našega časa. Tema, ki bo definirala tudi prihodnje generacije.

 

Po svetu se dogajajo različne dobre prakse. Na tem mestu velja pohvaliti Združene države Amerike, ki so leta 2017 razglasili čmrlja, ravno zaradi njegove opraševalske funkcije, za ogroženo vrsto. Francija se je zaščite čebel lotila z drugega konca in je prepovedala uporabo petih ključnih pesticidov, ki morijo čebele. Denimo na Evropski zvezi smo sedaj uspeli po večletnem delu priti do prepovedi treh od petih, je povedal Peterle.

Razglasitev pomeni začetek takojšnjih premikov na področju podpornih ukrepov pri okolju, pri kmetijstvu, pri dosedanjih praksah ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Peterle tako poziva, da Slovenija  posveti del svojih načrtovanih dejavnosti pri naslednjem predsedovanju Svetu Evropske zveze leta 2021. Dejal je tudi: “Na tem mestu pridemo v sliko slovenski evropski poslanci, na katere računam, da se bodo priključili tej pobudi in da bomo stopili skupaj, kot smo pri prizadevanjih okrog svetovnega dneva čebel. Sam sem na to temo že gostil več neformalnih srečanj in pogovorov s svojimi tujimi kolegi. Vidim, da je atmosfera primerna za ta korak.”  

Predstavnika Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in Peter Kozmus sta pozdravila ta prizadevanja in namere. Čebelarska zveza podpira prizadevanja za proglasitev čebele za ogroženo vrsto, saj bo to spodbudilo vrsto ukrepov na področju varovanja okolja in biotske raznovrstnosti.  

Govor ob 30-letnici krščanske demokracije

Updated on

Spoštovani...

Pred tridesetimi leti smo se 10. marca zbrali na Slovenski matici nekateri, ki smo hoteli v slovensko politiko stopiti z navdihom krščanskega etosa.
Iskre zavesti, samozavesti in odgovornosti so se s spominom na Kreka, Korošca, Gosarja in očete Evrope širile iz kraja v kraj, še bolj, ko smo drugega novembra istega leta ustanovili stranko SKD.
Sooblikovali smo majniško deklaracijo, soustanovili DEMOS, zagotovili slovenski pomladi na prvih demokratičnih volitvah največ glasov in zato prevzeli vodenje vlade, ki je prevzela nase glavno operativno nalogo osamosvajanja.
V procesu mednarodnega priznavanja smo pridobili ključne zaveznike kot so bili kancler Helmut Kohl, papež Janez Pavel II in Alois Mock. S ponosom lahko rečemo, da smo bili prepričljiva in najbolj učinkovita politična izkaznica Slovenije v Evropi in v svetu.

Zato čutim ob tej priliki dolžnost, da se zahvalimo za pogum in predano delo vsem tistim, živim in pokojnim, ki so
se odzvali klicu časa, postavljali slovensko krščansko demokracijo, z njo pa bistveno prispevali k demokraciji, samostojnosti in evropski poti Slovenije.

Ob hvaležnosti pa gre stranki takega imena in takih rezultatov tudi za odgovornost - za lastno podobo, za prihodnost Slovenije in za prihodnost Evrope.

Dovolite mi, da se ob tej slovesni priliki vprašam, kaj pomeni biti slovenski krščanski demokrat.

Slovenski ne pomeni samo pripadnosti eni od evropskih identitet. Pomeni tudi zavezanost politični kulturi, ki ob spoštovanju drugega teži k družbenemu sožitju z vsemi, ki jih zanima rast našega naroda, naše države in naše družbe.
Biti Slovenec pomeni hkrati biti Evropejec. Evropejci smo, ker smo Slovenci. Tu ni razmerja ali - ali. Smo pa Slovenci Evropejci iz Srednje Evrope, s posebno zgodovinsko, kulturno in politično izkušnjo. Slovenski pomeni biti pozoren tudi na globalno razsežnost slovenstva.

Besedo krščanski imamo v našem naslovu od odločnega Omanovega posega na ustanovitvi SKSG: “A se bomo mi branili krščanskega imena?”
Od takrat to besedo doživljamo kot odgovornost pri delu za skupno dobro. Od takrat so naša temeljna izhodišča - oseba z nedotakljivim dostojanstvom, svobodo, pravicami in dolžnostmi, sožitna družba in pravična država.
Z besedo krščansko mislimo na tisto, kar je motiviralo Kreka k izjemnemu socialnemu delu, kar je navdihnilo Schumana za evropski mirovni projekt ali kar je za Evropo naredil Janez Pavel II. Sem spada Evropa solidarnosti in subsidiarnosti. Tu je doma Ivan Oman.

Dovolite še opombo o konzervativnosti. Bistvo konzervativnosti se ne nanaša na čas oziroma preteklost ali tradicijo. Poudarek je na trajnosti, na ohranjanju tistega, kar omogoča kontinuiteto rasti. Več je vredna zvestoba koreninam, kot neprestano inovirannje in všečkanje. Korenine niso preteklost, ampak predpogoj za rast.
Ste videli drevo brez korenin?

Beseda “demokrati.”
Bojim se politikov, katerih ključna beseda je večina, ne pa resnica. Težko gledam tiste, ki raje tekajo za javnim mnenjem, namesto, da bi ga ustvarjali. Ne maram demokracije, ki ne temelji na resnici, vrednotah in načelih, predvsem pa na spoštovanju drugega.

Dragi krščanske domokratke in demokrati!
Pred tridesetimi leti smo se postavili za prave stvari in na pravo stran in zmagali za Slovenijo.
Pred petnajstimi leti smo vstopili v EZ in zmagali prve evropske volitve z voljo po resnično združeni Evropi.

Evropa je v krizi. Naša naloga je, da ohranimo evropski projekt miru in mu damo nove moči. Videli smo razdeljeno Evropo in tega ne želimo videti več. Borili se bomo za Evropo, ki bo živela iz duha njenih ustanovnih očetov.
Največja garancija za mir, varnost in napredek Evrope je zvestoba njeni lastni identiteti.
Manfred Weber je bil jasen - hočemo ohraniti evropski način źivljenja. Ga lahko ohranimo brez Evropejcev, samo s priseljenci?
Zanima me Evropa z veseljem do življenja, Evropa zdravja v zdravem okolju, z zdravim gospodarstvom in zdravo politiko.
Zanima me zdrava Slovenija v zdravi Evropi.
Za to sem delal in temu bom zvest še naprej.

Bog živi slovenske krščanske demokrate, Slovenijo in vso Evropo!
Iskrene čestitke za prvih trideset let!

Strokovni posvet o postu

Updated on

V petek, 22. februarja, ob 11.00 bo v Državnem svetu Republike Slovenije (Šubičeva ulica 4 v Ljubljani) potekal strokovni posvet o postu, ki ga v sodelovanju z različnimi strokovnjaki s tujine pripravlja evropski poslanec Lojze Peterle.
11.00 – Uvodni pozdrav
Lojze Peterle, evropski poslanec
Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta
11.15 – Kaj je post in čemu je namenjen?
dr. Andreas Buchinger, dr.med.; Sonja Bertalanič, mag. varne hrane; prim. Tomislav Majić, dr.med.; Elisabetta Gardini, evropska poslanka (Italija); Dubravka Šuica, evropska poslanka (Hrvaška); Marjan Videnšek, društvo Preporod
12.30 – Moja izkušnja posta – pričevanja o postu
dr. Darinka Strmole, Andreja Romih, Slavica Perme

O gostih posveta
Dr. Andreas Buchinger: Od leta 1987 specialist interne medicine. Poleg tega ima tudi dodatne
kvalifikacije s področja zdraviliške medicine, nujne pomoči, nutricionistike ter psihosomatske oskrbe.
Od leta 1988 do 2017 je bil glavni zdravnik v kliniki dr. Otta Buchingerja, ki se ukvarja s področjem
holističnega pristopa k medicini in postom že vse od leta 1920. Tekom njegove kariere je pomagal
preko 100.000 pacientom s celotnega sveta.
Mag. Sonja Bertalanič: S področja posta je magistrirala na podiplomskem študiju Varna hrana na
Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Tekom raziskave za magisterij je ugotavljala
vpliv ter rezultate različno dolgo trajajočega terapevtskega posta s presnimi sadnimi, zelenjavnimi in
sadno-zelenjavnimi sokovi po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod; pomen hrane iz ekološke
oziroma biodinamične pridelave ter presne hrane za anketirance.
Primarij dr. Tomislav Majić iz Šmarjeških Toplic je eden redkih slovenskih zdravnikov, ki se zaveda
velikega pomena prečiščevanja s postom in prehranskega razstrupljanja. V njihovem zdravilišču je
razvil program Vitalis, ki pomaga ljudem da si okrepijo zdravje in povečajo vitalnost.
Dubravka Šuica je evropska poslanka s Hrvaške, ki se v Evropskem parlamentu veliko ukvarja s
področjem zdravja. Je tudi članica odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano. V istem odboru pa je
dejavna tudi italijanska evropska poslanka Elisabetta Gardini.
Od leta 1992, ko je hude zdravstvene težave premagal z uživanjem rastlinske, celo presne hrane,
Marjan Videnšek, ustanovitelj in predsednik zavoda Preporod, prenaša sporočilo med ljudi: načelo za
ohranitev ali obnovitev zdravja je uravnotežen življenjski slog. Minulega decembra je za četrt stoletja
dolgo spodbujanje ljudi k bolj zdravemu načinu življenja in pomoč na poti do samoozdravitve prejel
priznanje horus 2018 – slovensko nagrado za družbeno odgovornost.
Darinka Strmole, dr. med., mati štirih otrok, je končala študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta
1988. Leta 1999 je opravila šolanje pri eni najbolj znanih bioresonančnih terapevtk na svetu – gospe
Sissi Karz. V zadnjih letih kot predavateljica in mentorica prenaša svoje znanje in izkušnje mlajšim
bioresonančnim terapevtom. Je tudi predsednica strokovnega sveta Inštituta za bioresonanco.
Andreja Romih je univ. dipl. soc. del., psihoterapevtka realitetne terapije in terapevtka medicinske
hipnoze. V letu 2015 je ponovno izvedla terapevtski post (42 dnevni), na katerem se je začela
intenzivneje ozaveščati pomen sanj in predelovati določene čustvene vzorce ter se s sanjami tudi
teoretično bolj poglobljeno ukvarjati.
Slavica Perme, višja socialna delavka, ki je zbolela za revmatoidnim artritisom in je že skoraj pristala
na invalidskem vozičku. Toda s postom in presno hrano je doživela neverjetni preporod ter si ponovno
povrnila zdravje.

Predstavitev knjige “Evropski večeri Lojzeta Peterleta”

Updated on

Vabimo vas na predstavitev knjige Evropski večeri Lojzeta Peterleta.

V knjigi so zbrani pogovori z dosedanjih evropskih večerov, ki sem jih do sedaj gostil. Moji gostje so bili vedno zanimivi sogovorniki z različnih področij življenja, ki so predstavili svoje delo in odstirali pogled na različna obzorja družbe in države.

Med drugimi sem gostil tudi naslednje osebnosti: Oskar Kogoj, Jure Leben, Pedro Opeka, Aleksander Mežek, Vesna Vuk Godina, Klemen Jaklič, Tomaž Kavčič, Ivan Oman, Andrej Capuder, Janez Janša, Robert Friškovec… in mnoge druge.

Knjiga bo tako zanimivo branje, saj zbira skupaj različna mnenja, poglede in misli, ki so jih imeli moji sogovorniki v določenem prostoru in času.

Celotno vabilo si lahko ogledate tukaj.

EVROPSKI VEČER LOJZETA PETERLETA

Updated on

Vabljeni na naš nov Evropski večer, ki bo v petek, 2. decembra 2016, ob 19.00 tokrat izjemoma v Postojni (v hotelu Epic).
Gost večera, ki smo mu dali naslov POTI DO ZNANJA, DELA – POTI DO USPEHA, bo ginekolog dr.med. Aleksander Merlo.

Kulturni utrinek bo pričarala vokalna skupina PETZAPET.

Dobrodošli v naši sredi!
2-eu-vecer-2-12-2016-copy