Italijanski kolega Antonio Tajani vodenje Evropskega parlamenta prevzema v izjemno turbulentnem obdobju evropskega projekta.
Duh skupnosti v Evropi slabi. Tisti, ki ne čutijo prave koristi s strani Zveze, se vse manj se osebno čutijo del tega projekta. To pa na kocko postavlja tudi njegov obstoj!
Odhajajoči predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je poudarjal, da mora biti naša institucija bolj vidna. Sam trdim, da mora – kot edino neposredno demokratično voljena ustanova Evropske zveze – najprej sama dobro poslušati, če hoče biti slišana.
Narediti moramo namreč vse, da se izognemo novi destruktivni fazi evropskega razvoja. In Evropski parlament, ki ima še vedno jasno proevropsko večino, lahko v drugem delu mandata bistveno prispeva k temu.
Vendar pa bodo za to potrebni jasni, odločni koraki – viziji morajo slediti učinkovite odločitve.
Evropski parlament mora v času, ko mir zopet vse bolj postaja glavni izziv evropskega projekta, postati bolj inkluziven, izkoristiti mora svoj potencial kreatorja novih idej in vodilnega v diskusiji o prihodnosti Evrope. In to v času, ko se domači politični boji prenašajo tudi v Evropski parlament, ko se razrašča populizem, ki temelji na kritiki, ne ponuja pa rešitev, ožji nacionalni interesi pa zmagujejo nad skupnimi. Predsednik Evropskega parlamenta se bo moral tako posvetiti skrbi za doseganje soglasja med proevropskimi silami političnega centra.
V tem smislu premislek o lastni identiteti, vlogi in viziji, čaka tudi politične skupine. Predvsem največje, od katerih evropski državljani v prihodnjih dveh letih in pol pričakujejo rešitve. Konkretnejše od tistih, ki jih ponujajo populistični skrajni politični poli.
Evropski parlament mora izboljšati nivo in obseg komunikacije z evropskimi državljani, ki se čutijo vse bolj zapostavljene in oddaljene »od Bruslja«. V tem smislu je potrebna tudi nova raven sodelovanja med Parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom. Še posebej veliki izzivi Evropsko zvezo v prihodnje čakajo na področjih zunanje politike, varnosti, geostrateških vprašanj, pa tudi gospodarstva in okolja.
Novega predsednika Evropskega parlamenta v tem smislu čaka tudi vzpostavljanje boljše komunikacije z nacionalnimi parlamenti držav članic. Boljša komunikacija bi omogočila tudi hitrejšo implementacijo evropske zakonodaje v nacionalno in zgodnje zaznavanje občutljivih področij v državah članicah, s čimer bi bil zakonodajni postopek hitrejši, z manj ovirami, ki se pojavijo v kasnejših fazah.
Kolega Tajani zagotavlja, da bo gradil mostove. Želim mu, da je pri tem uspešen, tako bo Evropski parlament najbolje prispeval k rasti evropskega projekta!