Izvolitev Ursule von der Leyen pomeni zmago kandidata Evropske ljudske stranke, zmago Nemčije in zmago ženske. V Evropskem parlamentu je nekaj grenkega okusa. Zaklinjanje na t.i. Spitzenkadidata se ni izšlo. Ta res ni zmagal, je pa končni rezultat vendar v skladu z lizbonsko pogodbo, ki pravi, naj bo predsednik Komisije izvoljen v skladu z rezultatom evropskih volitev.

Novo in prvo predsednico v zgodovini Evropske komisije, ki pripada stranki relativnega zmagovalca, so podprli skoraj izključno poslanci iz strank, ki so dosegle najboljše rezultate na evropskih volitvah.

Pozorno sem prebral okvirni program nove predsednice. Razumem, da se ob politični strukturi v EP ni dalo povedati več. Pičla večina ob izvolitvi pomeni, da bo težak cel mandat. Potrebnih bo veliko pogajanj in usklajevanj. Nujno je izrekla besede o miru, vrednotah,  enotnosti, svetovni vlogi Evropske zveze.

Pozdravljam, da želi “okrepiti vezi med ljudmi, narodi in institucijami.” Zato pa je potrebno, da mislimo isto, ko govorimo o vrednotah. Kot zveza in skupnost ne moremo živeti z različnim razumevanjem svobode, spoštovanja dostojanstva vsakega,  identitete, pravne države in načel tržne ekonomije. Tudi je težko živeti skupaj z različnimi davčnimi kulturami.

Zveza potrebuje kakovosten preskok na višjo raven skupnega oz. skupnostnega delovanja. Tega ne more biti brez strinjanja o tem, kaj so prioritetni skupni problemi. Lahko se strinjam s poudarki na gospodarskem,  socialnem in okoljskem področju. Posebej sem vesel novega poudarka na pozornosti do otrok. Mati sedmih otrok bo že vedela, kaj je treba.

Obžalujem pa, da je zdravje omenjeno zgolj geslovno - zdrav planet, zdrav kontinent, varna hrana.

Veliko raje bi videl Webrovo jasno prioriteto - boj proti raku. Namesto varne hrane, bi raje bral o zdravi hrani.

Pri vprašanju umetne inteligence mi je všeč ideja o tehnološki suverenosti, še raje pa bi videl izrecno zapisano ambicijo, da Evropska zveza konča s statusom opazovalca, ko gre za vprašanje  velikih zbirk podatkov, kjer sta ZDA in Kitajska v vojni in pred nami.

Seveda pozdravljam tudi jasne besede glede evropske perspektive držav Zahodnega Balkana.

Razumem razloge, zakaj je predsednica v program vključila tudi novo Konferenco o prihodnosti Evrope, ki naj bi rodila rezultate že čez eno leto. Ostajam pa pri temeljnem prepričanju, da glavni problem Evropske zveze ni pogodba, ampak pomanjkanje politične volje. Nova pogodba lahko izhaja samo iz “okrepljenih vezi med ljudmi, narodi in institucijami.” To pa ne gre brez smisla za dušo Evrope.