Četrtek, 3.1.19
Sedmi dan posta.
Po osmih urah trdnega spanja se zbudim z dobrim počutjem in jasno glavo. Čutim, da je telo opravilo glavni del razstrupljanja in generalnega čiščenja in da mi je hvaležno za postno odločitev. Mir, stabilnost. Naslednjih triindvajset dni bo šlo samo še na bolje. Vem, ker delam enomesečni januarski post že desetič. Po čiščenju bo sledila prenova telesa. Avtofagija bo opravila svoje. Vesel sem, da sem lani srečal dr. Oshumija, Nobelovega nagrajenca za medicino, ki je razložil, zakaj post prenavlja človeka.
Zahvalim se Stvarniku za noč in za jutro. Prosim ga, naj mi stoji ob strani, da bo dnevu dana dodana vrednost. Ob tem se spomnim moža, avtoštoperja, ki sem ga na novega leta dan pobral blizu Celja. Dejal je: “Edini Bog sem jaz.” Tako samozavestne drže že dolgo nisem slišal. Moj prijatelj Igor bi dejal: “Še eden, ki se je sam ustvaril.” Sicer pa sem se od začasnega sopotnika po zanimivem klepetu poslovil s strinjanjem, da je najboljša tista vera, ki Te naredi boljšega. Tako pravi Dalajlama.
Teža 85 kg. V šestih dneh sem izgubil pet kilogramov, verjetno zaradi zahvalnega romanja na Brezje na zadnji dan prejšnjega leta. Sicer izgubljam od 30 do 50 dkg na dan.
Puls 60.
Po včerajšnjem branju Dextreita o zdravilnih učinkih gline se odločim za glineno masko za obraz. Ne zaradi lepote, zaradi čiščenja.
Popijem tudi kozarec vode z žličko gline, ki sem jo namočil zvečer. Za pospešitev razstrupljanja.
Spomnim se zgodbe o bolniku, ki mu je zdravnik predpisal blatno kopel. “Mi bo blato res pomagalo?”, je zanimalo bolnika. Zdravnik: “Ne morem vam zagotoviti učinka, se boste pa malo na zemljo navadili.”
Odtečem dvajset minut lahnega teka, deloma v duhu smučarskega teka.
Puls po teku 80.
Telovadba.
Joga nidra – sprostilna vaja.
Sledi kozarec limoninega soka z vodo.
Gledam nebesno modrino nad Polhograjci in se po izdatnem počitku veselim prvega delovnega dneva v 2019.
