20140604_1155814_71282530_normal

Inflacija novih levih strank v Sloveniji je pomembno in pomenljivo politično dejstvo. Model očitno še deluje, čeprav smo doživeli v zadnjih letih hiter zaton kar nekaj novih in lepih obrazov.

Nekatera imena so doživela s primerno medijsko podporo sorazmerno visoko popularnost, čeprav gre v osnovi za isti micelij, kar se ne pokriva nujno vedno z ozadjem enih in istih stricev.

Strici niso problem sami po sebi – problem je koncept politične moči, ki ga škodljivo uveljavljajo še naprej. Mislim na koncpet politike, ki Slovenije ne postavlja na prvo mesto, ampak se z oblastjo okorišča.

Po propadu LDS in Zares, kontroverznem lomastenju do nedavnega relativno večinske Pozitivne Slovenije, ki se je odgovornosti za Slovenjijo pred nujnimi reformami rešila z delitvijo in vladno krizo, je bilo nujno novo recikliranje nepomladnega dela slovenske politične politične slike. Ne uživam v zadregi levice. Raje bi videl jasno in stabilno profiliran slovenski strankarski prostor v duhu evropskih političnih standardov.

Politična govorica novih političnih društev in strank je izrazito všečna – socialna, solidarna, sredinska in zelena, celo protikorupcijska. Bolj konkretnih programskih ali projektnih točk v zvezi z glavnimi odprtimi vprašanji nisem zasledil.

Če bo šlo to dvorjenje tako naprej, bodo ljudje še enkrat ostali doma. Leporečje ne nagovarja na volitve. Tudi protislovja ne. Nove stranke druga za drugo pozivajo k povezovanju. Če se niso mogle povezati za evropske volitve, kako se bodo za državnozborske? Je obsedenost z Janšo v prilog ideji povezovanja?

Pričakujem, da bodo nove in stare stranke odgovorile na naslednja vprašanja:

  1. S katerimi ukrepi bodo vzpodbujale gospodarsko rast in zaposlovanje?
  2. Katere reforme in s kakšno dinamiko bodo izvedle?
  3. Za koliko in kako bodo zmanjšale strošek predrage države?
  4. Kako bodo pritegnile tuje investicije?
  5. Kako bodo zmanjšale razvojne razlike med slovenskimi pokrajinami?
  6. Kako bodo okrepile zaupanje v sodstvo in državo nasploh?
  7. Kako bodo počrpale vsa razpoložljiva evropska sredstva?

Če se hočemo posloviti od ideološko oblastnega modela vladanja, ki krivi za našo krizo zunanjega sovražnika, oblastne večine pa ne izkoristi za nujne reforme, bi bilo najbolje, da se stranke povežejo v predvolilne koalicije in programsko jasno nastopijo.

Leta 1990 so ljudje dobro vedeli za programske razlike med koalicijo Demos in strankami komunističnega porekla. Kasneje pa niso več vedeli, na kateri strani bo končal njihov glas.

Če ne bo programske jasnosti in projektne zavezanosti pred volitvami, bomo imeli kmalu spet volitve. Dovolj je koalicij leporečja, potrebujemo koalicijo, ki bo rešila Slovenijo.