fbpx
Back to Top

Brexit, borelioza in Balkan /Telegrafsko iz EP/

Updated on

Zanimivo je bilo že na Brniku. Srečal sem državnega sekretarja za evropske zadeve g. Božiča z ekipo na poti na pogovore o programu predsedovanja trojke, v kateri bo tudi Slovenija. V prvem predsedovanju se je Slovenija odmevno izkazala s prioriteto – bojem proti raku. S tem bi kazalo nadaljevati,  jaz bi dodal na področju zdravja tudi boj proti demenci. Vesel sem, da glede pozornosti do čebel ni treba dodajati argumentov. Uspeli smo s svetovnim dnevom čebel, sedaj je ključna naloga proglasiti čebele za ogroženo vrsto in sprejeti ukrepe za njihovo zaščito na evropski ravni.

Na letalu sem vesel izredne gostote bivših slovenskih zunanjih ministrov. Na sosednjem sedežu je Dimitrij Rupel, malo za nama pa Samuel Žbogar. Z Ruplom izkoristiva skoraj ves čas za pogovor o zadnjih tridesetih letih. Spomniva se nekaterih točk osamosvajanja, tudi skupnih anekdot, ne moreva mimo Janeza in Viktorja, spoštljivo se spomniva ministra Lojzeta Janka, ki se je kot osmi iz osamosvojitvene vlade poslovil pred nekaj dnevi.

Na letališču se pozdraviva z Jelkom Kacinom, veleposlanikom RS pri NATO.

Na poti z letališča prebiram informacije o streljanju v Utrechtu.

Začetek dela v pisarni je bolj pozitiven in me poveže s čebelami, ki so zaznamovale konec prejšnejga tedna. Nekdo mi sporoča, da pozna nekemično zdravilo proti  varoi,  glavni nesreči za čebele in čebelarje. Z velikim zanimanjem bom pogledal dokumentacijo.

Prvi telefonski klic je danes iz Nemčije. Nekdo mi sporoča najnovejša dognanja v zvezi z boreliozo, za katero sem bil poročevalec. Gospod poziva k novim korakom na ravni Evropske zveze.

Brexit. Slika ni manj zapletena. Ne kaže na še eno glasovanje o istem. Lahko se zgodi, da bo Velika Britanija imela evropske volitve (zadnji rok za razpis volitev je 4.4.) lahko pa tudi,  da bomo imeli legalno nepopolno sestavo EP in s tem zvezane posledice. Ostajam pri misli: Če se ne more odločiti politična elita,  naj se še enkrat odločijo državljanke in državljani.

Popoldne me čaka najprej zaslišanje o pravni državi v pristopnem procesu držav Zahodnega Balkana, potem pa pripravljalni sestanek za zadnjo sejo Skupnega parlamentarnega odbora – EP/Severna Makedonija.

Ves čas pa me bodo kolegi in novinarji spraševali, kaj mislim o Tajaniju in Orbanu. Obiskala pa me je tudi skupina dejavnih krščanskih demokratov s Kidričevega.

 

Šestindvajseti dan posta – kako hitro se na nabirajo postni dnevi

Posted on

Teža 75 kg. Deset kilogramov sem oddal. Skoraj bom dosegel študentsko težo.

Še naprej sem pozoren na dogajanje v telesu in stanje duha. Telo se odziva po istem, meni znanem algoritmu.

Nobenega občutka lakote. Z eno besedo – ZDRAVJE. Če je zdravje stanje, v katerem se počutiš čilega, polnega energije, veselja do življenja in dela ter ne čutiš potrebe, da bi karkoli dodajal. Marjan Videnšek bi dejal, da je to “naravno, normalno stanje.”

Po jutranji hvaležnosti popijem kozarec glinene vode, odtečem bos po stanovanju dvajset minut, opravim nekaj jogijskih vaj,  sprostilno vajo, nekaj vaj za glas in izmenično prhanje.  Sedaj sem dober za cel dan. Niti enkrat v teh dneh nisem čutil utrujenosti. Odkar sem ugotovil, koliko gibanja na dan potrebujem, nimam nihanj ne v razpoloženju, ne pri pritisku.

Za jutranje branje si vzamem prvo letošnjo številko Preporoda. Vesel sem, da je Marjan Videnšek dobil državno nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2018. Med predlagatelji nagrade, ki cenijo njegovo četrtstoletno spodbujanje ljudi k bolj zdravemu načinu dela so bili tudi zdravniki. Nekatere sem celo večkrat srečal na njegovih skupinskih postenjih.

Naj povem, da sem se postenja učil pri zdravnikih, zlasti pri dr. Ottu Buchingerju, vodilni nemški avtoriteti, ki se je sam pozdravil s postom, potem pa odprl postno kliniko, ki jo vodi sedaj uspešno že četrti rod.

Postenje sem prva leta tudi medicinsko spremljal. Ko sem videl, da vedno dosežem enak – odličen rezultat, sem s kontrolo prenehal. Osebna izkušnja največ šteje.

Zgodba o ne/Brexitu – kaj sledi?

Posted on
Junija 2016 se je na referendumu na pobudo takratnega predsednika vlade in predsednika Britanske konservativne stranke Camerona večina Britancev izrekla za odhod Velike Britanije iz Evropske zveze. V enostranski kampanji državljani niso bili pošteno informirani o posledicah izstopa, obljubljene so jim bile nemogoče koristi, v kampanji so bili izdatno prisotni tuji interesi. Vprašanje migracij je imelo odločujočo vlogo na izid referenduma (52% za izstop). Cameron je imel napačne predpostavke o izidu referenduma. Pričakoval je okrepitev svojega položaja. Po referendumu je zapustil politiko.
Na podlagi člena 50 lizbonske pogodbe je Velika Britanija marca 2017 začela postopek za izstop iz EZ. Takrat so se začela tudi pogajanja, ki jih je za EZ vodil Michel Barnier, s katerim sva imela danes zanimiv pogovor na to temo. Evropska stran je bila ves čas enotna, britanska stran pa ni dosegla enotnosti niti v vladajoči koaliciji. Bistvene točke za EZ so bile spoštovanje človekovih pravic nerezidentov iz drugih držav članic in britanskih državljanov v drugih državah članicah, meja z Irsko in dogovor o financiranju. To je bil pogoj za pogajanja o bodočih odnosih.
Končni dogovor je bil sprejet novembra 2018. Danes ga je britanski parlament pričakovano zavrnil. To se je zgodilo dva meseca pred iztekom roka. Sedaj ima Velika Britanija dve možnosti, ali izstopi z nevarnim ne-dogovorom, ali prosi za podaljšanje roka. V tem primeru bi evropske volitve potekale tudi v VB, kar bi odprlo številna vprašanja, med drugim tudi naslednje: Ali bi lahko britanski poslanci sodelovali pri volitvah novega predsednika Evropske komisije ob dejstvu, da bi formalni postopek izstopanja še potekal?
Ne verjamem, da bi lahko Theresa May v treh dneh po glasovanju predstavila plan B. V teh dneh lahko pričakujemo tri predloge – glasovanje o nezaupnici Theresi May, posledično nove volitve in predlog za drugi referendum. #brexit EPP Group in the European Parliament Evropski parlament Slovenija

Za reformo, a ob široki razpravi

Posted on

IMG_1580Reforma evropskega avtorskega prava v digitalni dobi je nujna. Sedanja pravila so neprilagojena izzivom sodobnega sveta in potrebam učinkovitega notranjega trga. V tem smislu predlog direktive prinaša koristne novosti za pretok informacij in pomeni pomoč ustvarjalcem spletnih vsebin. Preberi več

Pred volitvami …

Posted on

549958_201911449952381_1249179656_nV takem kraju kot je Vatikan so se odločili za nekoliko drugačnega papeža, v Ameriki so izvolili še bolj drugačnega predsednika, kot smo navajeni, Angleži so skočili v bazen brez vode, Makedonci in Grki se bodo zmenili, Francozi so se odločili za spremembo, mi v Sloveniji pa bi živeli kot doslej – z dogovorno ekonomijo, z nepokopanimi mrtvimi in s financiranjem grehov neodgovornih vlad in uprav iz žepov davkoplačevalcev. Preberi več

TO ali šestnajsti maj 1990

Posted on

Lojze Peterle

Na ta dan je bila maja 1990 po zmagi DEMOS-a na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni izvoljena in zaprisežena prva demokratična vlada Slovenije. Istega dne se je po ukazu izdanem v Beogradu en dan prej, začelo (samo)razoroževanje Teritorijalne obrambe v Sloveniji. Preberi več