Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Zapustil sem hotel, ki je dvigal ceno, kakovosti pa ne, in si izbral zasebno sobo.
Imam srečo. Hiša je prijazna, čista, nobenega hrupa in Wi-Fi. Do parlamenta pa bo peš pet minut več. Pol ure hoje mi prav dobro dene. Zelenih dobrot ne kupim, ker podaljšujem ponedeljkov post vsaj za pol dne.
Od osme do devete priprave na sestanek članov Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane iz ELS o direktivi o medu.
To je doslej najbolj sitna naloga, kar sem jih imel. To povem tudi kolegom. Upoštevati moramo potrošnike, ki hočejo vedeti, kaj kupujejo, ko kupujejo med – ali vsebuje gensko spremenjen cvetni prah ali ne. Upoštevati moramo evropske čebelarje, ki so mi pred tednom dni na svojem evropskem kongresu povedali, da ne marajo genetsko spremenjenih rastlin in da hočejo prodajati potrošnikom neoporečni med. Potem so tu interesi velikih uvoznikov medu, ki so nekatere moje kolegice in kolege prepričali, da je v nevarnosti 40 odstotkov medu – toliko ga uvozimo – če bomo vztrajali, da je jasno, kaj je z vsebnostjo genetsko spremenjenega cvetnega prahu. Ko se je Evropsko sodišče odločilo v prid potrošnikov, so se veliki čebelarji v Južni Ameriki že prilagodili in označili območja pridelave medu, kjer so genetsko spremenjene rastline.
Tri kolegice iz treh velikih držav z močnimi uvozniki medu mi trdo nasprotujejo, koordinator pa pokaže razumevanje za moja stališča. Vztrajam na odnosu do potrošnika in malega čebelarja. Zgleda, da bomo imeli dve glasovalni listi.
Pred glasovanjem posnamem nekaj izjav za Radio 94.
Spet stojimo v plenarni dvorani v znak spoštovanja. Tokrat za dva ubita novinarja v Maliju in žrtve tornada na Sardiniji.
Ob glasovanju za proračun in program Erasmus spet bolj zadiši po Evropi. Erasmus se je začel brez velikih debat, kot del projekta Socrates. Danes si EZ ne da zamisliti brez te široke možnosti za študentsko izmenjavo. Vesel sem, da smo ga danes okrepili.
Namesto kosila berem novice iz Slovenije.
STA poroča, da je predsednica vlade ob ugotovitvi, da bodo kmalu potrebni popravki pokojninske zakonodaje, “še dodala, da se bo v naslednjem letu začela pripravljati nova Bela knjiga o reformi pokojninskega sistema, ki bi pomenila začetek širše razprave o pokojninskem sistemu.” Še enkrat sem prebral stavek in si podčrtal: – prihodnje leto – začela pripravljati – bi pomenila – začetek razprave.
Ob spominu, da nas je Evropska komisija že pred leti opozorila na nujnost daljnosežne pokojninske reforme, besed naše premierke ne morem razumeti drugače, kot da se nam ravno ne mudi. Rešitve bi morali imeti na mizi, ne pa jih začeti pripravljati naslednje leto. To ni diktat Bruslja, to je naša potreba.
14.00 – srečanje s slovenskimi novinarji. Ne morem reči kava, ker sem pil paradižnikov sok. Govorimo o proračunu, Erasmusu itd … Novinarka me vpraša tudi glede “izbrisanih”. Povem ji že znano stališče. Zgodilo se je malo pred padcem moje vlade s suvereno voljo uprave po njenem razumevanju zakona. Sam kot predsednik vlade nisem prejel nobene pritožbe glede tega. Ko je nekaj let kasneje Ustavno sodišče RS sodilo, sem kot pristaš pravne države njegovo odločitev sprejel in dejal, da je treba popraviti krivico, če se je komu zgodila s strani države, bil sem za individualni ne pa kolektivni pristop, ki bi lahko pokril tudi špekulativno obnašanje ali tiste, ki so se borili na strani agresorja. Če bi bil kot predsednik vlade zavezan sodbi Ustavnega sodišča, bi to vzel zares. Omenim tudi, da je bilo to vprašanje pozneje politično instrumentalizirano za obračun z desno sredino in z osamosvojitvijo oziroma osamosvojitelji. V taki polarizaciji je bilo težko dobiti večino za ustrezen zakon.
17.30 – Panevropa. Jean Marie Woehrling, Alzačan, govori o jezikovni situaciji v deželi, o dominantni vlogi francoščine.
18.30 – Glyn Ford. Bil je petindvajset let poslanec EP. Sedaj se ukvarja z mednarodnimi odnosi. Veliko časa se je ukvarjal z odnosi med EZ in Japonsko. Resnično veliko ve. Mika me, da bi ga povabil na zaslišanje o Japonski.
19.00 – politična skupina. Razživimo se samo pri vprašanju sedeža parlamenta. Parlament hoče sam odločati o svojem sedežu. Francozi ne nasprotujejo razpravi o enem sedežu, vendar nasprotujejo načinu in utemeljitvi. V poročilu vidijo vprašljiva legalna izhodišča, v nasprotju s pogodbo. Imam vtis, da se bomo s tem še dolgo ukvarjali.
20.30 – Post prekinem z avokadom in carjevičem z rojstne parcele. Da ne bom z novinarji v “Riu” pil čisto na suho.