Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Zgodnje jutro – Z Branko se odpeljeva na Brnik v dežju. Uspel sem dobiti karto samo za jutranje letalo v Frankfurt. Poslanskih kolegov na letalu ne srečam, pač pa nekaj prevajalk in neutrudno Manjo, ki v imenu Informacijske pisarne Evropskega parlamenta tudi to pot spremlja naše delo s skupino slovenskih novinarjev.
Na letalu prebiram Delo. Spomnim se na sobotno Markeševo politično diagnozo, s katero je zadel.
Sprememba vlade nam ni prinesla nujne dinamike ukrepanja. Očitno je, da vladajoča koalicija nima volje, da bi izvedla že več let zamujene ukrepe. Raje bo z zavlačevalnim taktiziranjem počakala na tršo govorico Bruslja in potem okrepila že nekaj časa delujočo propagando, da je kriv Bruselj.
Včeraj sem na pikniku ljubljanske Nove Slovenije ugotovil, da celo tisti, ki bolj poznajo politiko, ne vedo, da pride trojka samo na povabilo in nikakor ne sama od sebe.
Pred pristankom krožimo dobre pol ure, potem dolgo čakamo na prtljago in z Manjo komaj ujameva vlak za Strasbourg.
10.10 – Prvič doživim v Nemčiji nepričakovano ustavitev vlaka. Razlaga za to se sliši skoraj romantično – weiche Störung/mehka motnja. Traja četrt ure, vendar potolažijo potnike, da bodo v Mannheimu vseeno ujeli vlak za München.
Kliče me svetovalec naše politične skupine in prosi za večerni termin, da bi me seznanil z dogajanjem v parlamentu in v skupini.
Mannheim. Spet kratka “mehka motnja”.
Prebiram “The Art of Healing” Namrite in Francoisa Gautierja. Zelo dobra predstavitev Šri Šri Ravi Šankarja, ustanovitelja gibanja”Art of Living”, katerega temeljno izhodišče je umetnost ali znanost dihanja. Mislim, da so Indijci najgloblje dognali, kaj pomeni za človeka dihanje. Tehniko dihanja sudaršan kryja, ki sem jo imel priliko spoznati nedavno v Šrijevem ašramu blizu Bangalorja, sprejemajo ljudje različnih prepričanj po vsem svetu kot pot v boljšo kakovost življenja. Šri, ki se na številnih frontah trudi za mir, je prepričan, da k miru lahko prispevajo tisti, ki imajo mir v sebi. Sudaršan kryja nam pomaga k temu. Ne v smislu asocialnega ponikanja vase ali religiozne vertikale, ampak nas umirjene, bolj osredotočene in polno prekrvavljene s kisikom odpira za druge. Treba je samo prav in redno dihati in meditirati. V Bangalorju je skupaj dihalo in meditiralo že dva in pol milijona ljudi – hindujci, muslimani, kristjani… Med njimi tudi naš predsednik dr. Janez Drnovšek.
11.06– Karlsruhe. Naš, v Basel namenjeni ICE, z nekaj čez 200km/h drsi po zeleni in urejeni nemški ravnini, ki se ji bliža jesen. Wi-Fi navlaku ne deluje. Vseeno pripravim odgovore na elektronsko pošto, ki se ji nisem mogel posvetiti v Indiji. Vmes so zopet prošnje za pomoč pri raku. Ena iz Rusije, ena iz Bruslja. Rak nezadržno napreduje, mi se pa še vedno pretežno ukvarjamo s simptomi, ne z vzroki. Ko nas bodo bolj zanimali vzroki, bomo spremenili paradigmo.
Med pošto je zahvala Homeopatskega društva za petkov nastop na TV o homeopatiji. Žal mi je, da ni bilo nikogar s strani Zdravniške zbornice, da bi se odprto pogovarjali, zakaj Slovenija v odnosu do homeopatije vztraja v nevzdržnem paradoksu.
Za prakticiranje homeopatije potrebuješ pri nas medicinsko izobrazbo, če pa jo prakticiraš, izgubiš zdravniško licenco, ker neka linija ideološko vztraja na nekem vprašanju znanstvenosti in ignorira potrebe in izbiro ljudi, ki si želijo pluralne medicinske ponudbe ter doživljajo homeopatijo kot učinkovito pomoč.
Navsezadnje je homeopatijo razvil zdravnik in jo tudi pri nas prakticirajo zdravniki, ker zakon tako zahteva. Torej hodimo spet sami po sebi. Zdravniki proti zdravnikom, bolniki pa izgubljajo denar za potne stroške, ker hodijo po zdravila tja, kjer je odnos do homeopatije normalen. Dr. Klemenc je upravičeno opozoril na stanje duha pri nas.
Offenburg- z Manjo in Juretom, asistentom poslanke Fajonove, čakamo eno uro in ob 12.34 prestopamo na regionalni vlak za Strasbourg. Številni stojijo – vlak je očitno premajhen.
Pokliče g. Vogrin z Dolge njive pri Voličini. Društvo Presmec ima novo izvirno idejo. Potrebujejo pomoč za nov Guinnessov rekord. Tisto z več kot 300 metrov dolgo butaro/presmecem pred leti je bilo enkratno. Merjenje je vodil Martin Strel.
Do Strasbourga privozimo pol ure zamude. Danes vlakom ne gre. Vreme pa je pretežno sončno.
Ob dveh s pomočjo Skypa opravimo koordinacijski sestanek vseh treh pisarn – ljubljanske, bruseljske in strasbourške. Pisarno je okrepil stažist Tilen, pravnik, ki se je uvedel v delo že pretekli teden v Bruslju.
Priporočim mu, da za uvod natančno pogleda Poslovnik, da bo vedel, kako lahkoposlanci uveljavljamo svojo voljo.
Ta teden nas čaka veliko dela. Barroso bo govoril o stanju v Zvezi, Lamasour bo poročal o proračunu za leto 2014, precej bo govora o energiji, bančni uniji, o izvajanju evropske strategije za mlade, o Siriji, Egiptu, skupni varnostni in zunanji politiki, o dostopu dogenetskih virov…
Trudimo se, da bi govoril o stanju Zveze. Konkurenca bo velika.
Dogovorimo se, da bomo na naslednji evropski večer povabili dr. Andreja Capudra.
16.00 – Zasedanje poslanske skupine. Pozdravim predsednika Daula, ki ga zanima stanje v Sloveniji. Taktika vladajočih v Franciji je enaka kot v Sloveniji. Izgovarjali se bodo na Bruselj in ga krivili.
Danes bomo obravnavali devet poročil. Spomnim se zavajajočega verižnega emaila, ki je nedavno kazal napol prazno plenarno dvorano. Večina slik sicer sploh ni bila iz EP. V informacijo je treba tudi povedati, da praviloma v nobenem parlamentu, razen pri glasovanjih in posebnih prilikah, dvorana ni polno zasedena. Ponavadi so v njej predvsem tisti, ki so prijavili govore. Odsotnost ne pomeni, da poslanci ne delajo oziroma ne spremljajo dogajanja. Vsak lahko v svojem jeziku spremlja razpravo v svoji pisarni.Ministru čestitam in ga vprašam, kako kombinirajo zdravstveno politiko z drugimi politikami. Minister je jasen – s poudarkom na pametni kombinaciji državne politike in osebne odgovornosti za zdravje.
Glavna točka seje je letno poročilo Sveta o skupni in varnostni politiki. Poročevalec je Elmar Brok, ki sam odpre vprašanje reaktivnosti in preventivne naravnanosti evropske zunanje politike. Strinjam se z njim, da je Zveza kljub napredku v zadnjih letih preveč reaktivna. Predlagam, da je EZ v svojih resolucijah manj moralistična in bolj strateška, usmerjena v spremembo paradigme. In da je del evropske strateške zaskrbljenosti tudi vprašanje zdravja ter v tej zvezi hrane. Koncept varne hrane bi moral pomeniti predvsem dovolj zdrave hrane, ne zgolj dovolj hrane. To ni samo zadeva evropskega, ampak globalnega pomena.
17.00– Začetek plenarnega zasedanja. Predsednik Schulz sporoča, da gre bolnemu podpredsedniku EP Papastamkosu na bolje, vendar še vedno zaskrbljujoče. V nezavest je padel pri vodenju seje EP pred pol leta. Sledi običajna procedura potrjevanja dnevnega reda.
Slabo uro odgovarjamo na vabila na konference, diplomatske sprejeme, želje za srečanja z obiskovalci, novinarji itd. Med drugim sprejmem povabilo v ekspertno skupino fundacije “Prijatelji Evrope”za zdravje, ki želi zaposliti evropsko sceno s predlogi za okrepitev zdravstvenih sistemov.
Ob pol sedmih začnemo z izredno sejo Odbora za zunanjo politiko. Najprej poslušamo singapurskega ministra za zunanje zadeve in za pravosodje. Površinsko mali Singapur je država, ki je močno presegla svoj geografski okvir in je v marsičem zgled uspešne države. V nekaterih gospodarskih kazalcih je Singapur vodilna država sveta. Posebej sem bil pozoren na nizko stopnjo kriminala in visoko kakovost življenja, po Bloombergu je to najbolj zdrava država sveta.
Ministru čestitam in ga vprašam, kako kombinirajo zdravstveno politiko z drugimi politikami. Minister je jasen – s poudarkom na pametni kombinaciji državne politike in osebne odgovornosti za zdravje.
21.00-pogovor s svetovalcem politične skupine v tunizijski restavraciji. Ob ponedeljkih ne jem in naročim samo metin čaj. Pregledava politično poletje, delovni program skupine in napovedi za jesen. Merklovi zaenkrat dobro kaže. Ima konsistentno politiko in dobro ekipo.
Pred spanjem berem o ajurvedi in odigram dve partiji šaha z računalnikom. Iztržiti uspem samo en remi.
Pred polnočjo me zbudi z dvorišča hotela zelo glasno govorjenje. Ker kar traja, jih z drugega nadstropja vljudno nagovorim k več tišine,vendar gre moj poziv mimo.