Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
To pot odhajam že v nedeljo. Slovenci iz Švice so me povabili na njihovo letno romanje in srečanje v Einsiedeln.
Pred vzletom me Lojze in Matija, zvesti gorniški duši, pozdravita s Sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem.
Na letalu srečam enega od najbolj uspešnih slovenskih podjetnikov. Dela globalno in se posveča mladim.
Berem Sobotno delo. Primerjava vlad. Lahko bi dodali tudi podatke Demosove vlade. Javno porabo smo imeli pod 42%. Imeli smo najcenejšo državo. Ko smo odhajali, je bila država v vzponu, bilance pa v redu.
Mrak gleda zelo trezno. Kaj je treba narediti je jasno. Če ne bomo opravili nujnega in zamujenega dela in se bo znotraj vlade začelo populistično taktiziranje, lahko samo zunanji vpliv prispeva k dinamiki. V vsakem primeru bomo morali opraviti temeljno delo sami. Naslonitev na EZ pomeni hitrejšo dinamiko in cenejši denar.
V Zürichu srečam na letališču eno od pomembnejših imen CDU. Zaželim mu dober rezultat.
V Einsiedeln me potegne slovenska spremljevalka z avtom. Opremljena je z dobrim GPS-om, ki naju dobre pol ure zabava s kroženjem po Zürichu. Po pol ure se odpoveva uslugam moderne tehnike, slediva smerokazom za Luzern, vpiševa Zug in z zamudo ujameva mašo v največjem švicarskem romarskem svetišču, ki je danes polno Slovencev iz Švice, Liechtensteina in Vorarleberga, pa tudi iz Nemčije je kdo. Z izseljenskimi duhovniki mašuje škof Pirih.
Srečam številne ljudi, ki sem jih srečal tu pred dvajsetimi leti. Naročajo pozdrave v Slovenijo, nekateri tudi v Bruselj. Prvič srečam nadarjenega “čarovnika” Edija, ki se izkaže tudi kot risar in izvrsten orgličar.
V kulturnem programu so zvezde vipavski “Tamburjaši” in ajdovske mladenke “Plejade”.
Gospod Taljat me povabi na oder za nekaj besed. Kar se da na kratko razložim, kako je doma, zakaj je tako in kako se da iz zagate. Skupaj lahko nastopimo samo iz tistega, kar nas druži. Osamosvojitev smo izpeljali za vse.
Prvič se med Slovenci oglasi in spregovori naš bodoči veleposlanik v Švici Franc Mikša. Povabi k odprtemu sodelovanju.
Po prijetnem in prešernem slovenskem dnevu na poti proti letališču spoznam nedeljsko sliko gostega večernega prometa v Zürichu. Vesel sem, da doseževa v počasnem gibanju glavno železniško postajo še pravočasno. Stavim raje na vlak, da bom ujel letalo za Bruselj.
Moj zdravnik je imel prav. Največ otekline je bilo danes popoldne. Kadarkoli me malo „špikne“ bolečina, si mislim, da se je kje pri kosti začelo nepotrebno vnetje. Menda se jutri obeta boljši dan.
Malo čez deset pristanemo v Bruslju.