Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Ob petih sem buden kot ris in si za jutranje procedure vzamem več časa. Potem končam popis včerajšnjega dneva.V službo grem peš in sem tam pred osmo.
8.30 – Snemanje izjave o pomenu družine za Alliance for Defending Freedom. Posnamemo še povabilo k ogledu mojih Evropskih večerov, ki so sedaj vsi dostopni na mojem Youtube kanalu.
Potem študiram razlike med reševanjem bank v Sloveniji, na Švedskem in v Argentini. Pri nas delajo drugače. Švedska je najprej zahtevala odpis dolgov, potem je povabila lastnike k injekciranju dodatnega kapitala ali pa sama prevzela prestrukturiranje. Pri nas, kot kaže, bomo z denarjem davkoplačevalcev pokrili špekulativno obnašanje velikih deponentov. Po mojem vprašljiv model reševanja so predstavili na dveh zasebnih bankah, kaj bo šele, če se bo v istem duhu nadaljevalo pri velikih bankah?
10.30 – sestanek s senčnimi poročevalci o direktivi o medu. Zelo komplicirano. Predvsem gre za odnos do gensko spremenjenega cvetnega prahu. Veliki prodajalci medu si ne želijo označevanja glede tega. K sreči je tudi pri nas zaživela posebna oznaka – kdor bo hotel kupiti med brez gensko spremenjenega cvetnega prahu, bo tak med lahko našel. V Evropi je sorazmerno malo gensko spremenjenega cvetnega prahu, vprašanje je, kako je z uvoženim medom. Vsekakor se bom kot poročevalec naše poslanske skupine zavzel za to, da bodo kupci vedeli, kaj kupujejo. Sam ne želim kupovati medu z gensko spremenjenim cvetni prahom, čeprav gre za majhno količino. Bom stavil kar na slovenski med, ki je pridelan v kontroliranih pogojih.
12.00 – glasovanja. Komisarji se ob glasovanjih redko oglasijo, vendar doživimo prvič, da se oglasi komisar Barnier, odgovoren za notranji trg in prva oseba komisije glede postavljanja bančne unije. Zahvali se za potrditev bančne unije. V tem projektu vidi najpomembnejšo odločitev EZ po uvedbi evra. Prepričan sem, da bo imela tudi politične posledice. Ko gledam, kako naša oblast nevzdržno socializira posledice pokvarjenega bančništva, se bančne unije še bolj veselim. Potem bo gotovo manj tovariškega bančništva na račun ljudstva. Barnierju stisnem SMS z iskrenimi čestitkami za uspeh.
13.30 – S kolegom Devo se odpeljeva na srečanje s Šri Šri Ravi Šankarjem v ašram blizu Offenburga. Tam srečam več Slovenk in Slovencev. Tudi enega od bivših policistov. Nisem vedel, da je več sto policistov opravilo tečaj sudaršan kryje in meditacije, da bi se lažje spoprijemali s pritiski, značilnimi za njihovo službo. Srečam tudi vnuka enega mojih profesorjev na ekonomiji.
Šri Šri živi globalno in se povsod počuti doma. Z njim pripravljamo v EP novo konferenco o poslovni etiki. Zanima ga, kako bi lahko prispeval k umiritvi razmer v Siriji in Egiptu. Doslej je imel veliko uspeha – doma, na Šri Lanki in številnih drugih krajih. Njegova prednost je, da ne nastopa ideološko ali strankarsko, ampak duhovno in z metodo, ki krepi notranji osebni mir.
Spoznam Nemca, ki se je po upokojitvi povsem zapisal služečemu prostovoljstvu.
Šrija zanima, kako se počutim po tednu v ašramu v Indiji. Zagotovim mu, da bolje. Zahvalim se mu za pouk o dihanju in meditaciji in seznanitev z njihovim načinom organskega kmetovanja.
Beseda nanese tudi na Šrijeve slone. Veleposlanik ene od južnoazijskih držav pove, da imajo pri njih tudi bele slone. “Orglic pa ne igrajo, tako kot Šrijev slon, s katerim je igral g. Peterle”, doda Šrijev spremljevalec. Priznam, da sem užival, ko je slon čisto zares in uspešno izvabljal zvoke iz orglic. Lahko rečem, da sem igral z njim, ne vem pa, če lahko rečem, da je on igral z menoj. Če bi ga navadil na ritem, bi res kaj več odigrala skupaj. Prva vaja ni bila slaba. Presenetil me je tudi s prehrambeno disciplino – kar koli so mu naklonjeni obiskovalci dali, je hvaležno sprejel in takoj oddal svojemu skrbniku.
Nazaj grede se vozimo skozi Oppenau, kjer so nekoč streljali na Wolfganga Shäubla. Od takrat živi s kroglo v hrbtenici in na vozičku. Volilni plakati kažejo, da ponovno kandidira za poslanca v Bundestagu.
Promet se v dežju nekajkrat zgosti. Vlak za Frankfurt v Offenburgu zamudimo za eno minuto. Če hočem danes domov, moram na zadnje letalo. Prijazna sodelavka ašrama me v družbi prej omenjenega Nemca pelje do letališča. Doživimo tri nevihte, nekaj zastojev, na koncu pa meglo. Aljaž me vmes prijavi on-line. Zadevo to pot zvozim v zadnji minuti. Podobno se dogaja šefu razvoja pri Akrapoviču, ki se je z ekipo udeležil avtomobilskega sejma v Frankfurtu. Podjetje se odlično drži. To se vidi tudi po tem, da ga drugi posnemajo.
Na Brniku nas to pot avtomatična vrata prepuščajo brez nepotrebnih blokad, gledalci košarke pa me takoj seznanijo s trenutnim rezultatom. Slovenija vodi s 6 pikami.
Branka vozi, jaz pa preko iPada poslušam tekmo na Valu 202. Mislim, da že nekaj deset let nisem poslušal športa po radiu (mobilne TV namreč ne morem nastaviti). Uživam v končnici. Podobno kot na tekmi s Španijo. Igra ni samo tehnično na višini, fantje obvladajo tudi psihologijo. Po Španiji je padla še neporažena Italija. Iskrene čestitke.
V Šiški obiščeva sorodnico, ki je bila na kolesu žrtev ljubljanske obsedenosti s količki in si je nalomila vretence. Količki so tudi tam, kjer jih ne bi bilo treba, so prej ovira kot v dobrobit prometa. Tudi ne vem, zakaj morajo biti tako visoki. Nepotrebno in drago pretiravanje.
Doma me čaka kup pošte. Naj počaka do jutri.
Tik pred polnočjo še zadnji SMS – komisar Barnier se mi zahvali za čestitke k bančni uniji.