V EP smo znova razpravljali o hormonskih motilcih. Dejstvo je, da v Evropski zvezi v zadnjih letih opažamo povečano pojavnost kroničnih bolezni, vključno z raki, povezani s hormoni, rak na dojki pri ženskah, in rak prostate in na modih pri moških, debelosti, sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni kot tudi reproduktivne težave; spontane splave, zmanjšano plodnost in neplodnost.
Da igrajo pri tem kemikalije kot na primer BPA, PBDE in pesticidi, zlasti če se med seboj kombinirajo, pomembno vlogo, ugotavlja vedno več znanstvenih raziskav.
Endokrini motilci imajo velik potencial za škodljive ali nepopravljive učinke, strošek bolezni na letni ravni se ocenjuje na okrog 150 milijard evrov. Zato je nujna potreba po sprejetju ukrepov za zaščito zdravja, še zlasti za ranljive skupine, kot so nosečnice, dojenčki, otroci in mladostniki.
Evropski parlament je s svojo resolucijo že marca 2013, torej bistveno pred rokom, ki je potekel decembra tega leta, pozval Komisijo k sprejetju ustreznih ukrepov in uporabi previdnostnega načela.
Varovanje državljanov pred nevarnostmi za zdravje je eden od treh strateških ciljev zdravstvene politike EZ. Zato je na področju zdravja, kjer bi se lahko bolj približali državljanom, ravnanje Komisije kot ga je v tem primeru ugotovilo Sodišče EZ zaskrbljujoče in popolnoma neprimerno.
Komisija kot varuh Pogodb, torej pravil EZ, je dolžna spoštovati pravila, še posebej v času, ko se Evropska zveza bori za svojo kredibilnost tako navznoter kot navzven.