Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Na delo se odpravim s tramvajem.
8.00 – ekumenski molilni zajtrk. Precej več ljudi kot običajno. Vodi Malcolm Harbour. Pridružijo se tudi trije hrvaški kolegi. A. pripravi tekst in uvod na temo miru. Osebni vidik – mir lahko prinaša tisti, ki ima mir v sebi. Politični vidik je veliko bolj zapleten. Govorimo o Siriji – 100.000 mrtvih in dva milijona beguncev. Frustracija, nemoč. Kaj in kako reagirati? S kolegom iz Hrvaške se spomniva, kako je bilo v času vojn v bivši Jugoslaviji, ko EZ še ni težila k skupni varnostni in zunanji politiki. Kako spraviti za pogajalsko mizo različne igralce? Med njimi so taki, s katerimi dialog ni mogoč. Ključno je, da bi okrepili mirovno voljo znotraj Sirije same in preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja. Zakaj čaka mednarodna politika na tako ekstremne izraze divjanja kot je uporaba kemičnega orožja? Spomnimo se tudi obletnice tragičnega 11.septembra.
9.00 – Stanje Zveze – današnja ključna točka.Predsednik EP Schulz se uvodoma izreče za preglednost in javnost dela evropskih institucij.Preglednost ustvarja zaupanje. Vesel je, da poletje ni prineslo kakšnih posebnih novih problemov.Predsednik Evropske komisije Barroso ima enega od boljših govorov. Je realističen glede stanja, vesel znakov okrevanja v Španiji, Grčiji in na Portugalskem. Zaveda se, da je treba okrevanje pospešiti, dokončati postavljanje bančne unije, delati na evropskem projektu za vse… Slovenije ne omenja. Jasno pove, da EZ ni izvor krize in da se znaki okrevanja v najbolj prizadetih državah ne bi pokazali brez evropske pomoči.Strinjam se, da je polożaj letos boljši kot pred letom. Do besede, žal, ne pridem, ker je zmanjkalo časa za “catch the eye – pritegni pozornost”. Bi rekel kaj o zdravju in vprašal Barrosa, če podpira zamisel, da bi združili v eni osebi predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta. Mislim, da bi tako lažje kombinirali skupnostno in medvladno metodo.
11.15 – kratek intervju za TV SLO. Barrosov nastop ocenim kot dober, socialna demagogija levice pa me ne navdušuje. Če levica v Španiji v dveh mandatih ni opravila nujnega dela, je jasno, da desna vlada ne more postreči z instant čudeži. Bistveno je, da je Španija začela okrevati.
12.00 – glasovanja.Glasujemo tudi za sredstva za odpravo posledic poplav v Sloveniji. Iz solidarnostnega sklada bomo dobili 14,6 mio €. Vsaj nekaj. Glede tega s poslansko enotnostjo – slovensko in nasploh – ni bilo težav. Kosiva skupaj s Tilnom. Zanima ga, koliko je delovnih obedov. Veliko. Moj normalen delovni dan prinese vsaj en delovni obed, včasih tudi tri. Včasih so rekli, da ima še pes rad pri hrani mir, ampak tu to ne deluje. To je način dela. Zdravo pa gotovo ni.Z isto mizo sedijo sodelavke iz sekretariata, ki se pogovarjajo o lepotah Slovenije. Ena se odpravlja v Slovenijo takoj po upokojitvi. Razmišlja o Bledu. Dobrodošla. Po kosilu se s Tilnom usedeva na običajen uvodni pogovor, ki ga imam z vsakim stažistem. Svetujem mu, naj priliko čim bolj izkoristi in naj najprej preštudira poslovnik, da bo dobro vedel, kako lahko poslanec uveljavlja svojo voljo.
15.30 – Delovna skupina ELS za bioetiko. Jaime Mayor Oreja poroča o poteku zbiranja podpisov drżavljanske pobude “Eden izmed nas”, ki se zavzema za kulturo življenja upoštevajoč tudi sodbo Evropskega sodišča, da se začne človeško življenje s spočetjem.Za uspeh pobude je treba zbrati en milijon podpisov z zadostnim številom v sedmih državah. Zbrali smo več kot milijon, 11 drżav je že preseglo nujno število. Do seje politične skupine študiram položaj v Siriji, odgovarjam na elektronsko pošto in klice iz Slovenije, se slišim s prvim veleposlanikom EZ v Sloveniji g. Jansensom, se pripravim na sejo skupine in na večerno radijsko oddajo. Še prej pa si naredim popoldanski zeleni kašasti sok, kakor svetuje Victoria Boutenko. V njem pristanejo tudi slive z moje rodne parcele na Dolenjskem.Nekdo me prosi za pomoč pri zaposlitvi. Manjkajo mu tri leta. Potem pride vabilo na škupanje na Lokvico v Belo Krajino. S seboj naj vzamem orglice. Vprašam, kdaj se zadeva zvečer začne. Začne se zjutraj ob 7.30 – z delom, pesmijo, dobro družbo. Me mika, da bi krovcu dokazal, da sem škupo že kdaj delal.
18.00 – seja politične skupine.Kolegica mi vesela pove, da se je izredno slabo stanje zdravstveno stanje njenega zeta izredno popravilo. Govori o čudežu. Prepričana je, da je pomagala tudi naša julijska prijateljska molitev. Začnemo z razpravo o enakosti spolov v strukturah naše politične skupine. Dogovorimo se za ureditev, po kateri bo poslej pri nas v telesih vsaj 1/3 drugega spola. Razživimo se v razpravi o odnosu do genetskih virov. Protokol iz Nagoje. Povem, kakšno zavest in občutljivost sem srečal prejšnji teden v Indiji. Srečal sem ljudi, ki hočejo zavarovati genetsko bogastvo Indije in se ne podrediti kapitalskim interesom zunaj nje. Tako razumem tudi večino v Sloveniji. Skupina se zedini za trdo stališče. Obravnavamo resolucije o Siriji, Egiptu, o politiki EZ do Belorusije, o notranji varnosti v EZ, o evropski strategiji o zdravju in varnosti pri delu … Med nujnimi zadevami je situacija v Kongu, v Centralnoafriški republiki in Bahreinu. Na koncu razpravljamo tudi o nagradi Saharova. Kolega Jan mi med sejo prinese osnutek programa za jesenski medreligijski dialog na Cipru. Nastopili bodo vodilni predstavniki različnih veroizpovedi iz nemirne regije. Seveda tudi politiki, med njimi naš bivši poslanski kolega Kasulides, ki je postal ciprski zunanji minister. Danes imamo srečo. Delo opravimo v predvidenih dveh urah. Prevajalk in prevajalcev ne bomo dodatno obremenjevali.
20.20 – oddaja Radija Slovenija: Gimnasium.Dokler ne pridem na vrsto, spremljam oddajo s pomočjo iPada. Uživam v možnosti, da lahko skoraj kjerkoli poslušam radio po izbiri. Vesel sem, da se mladi ljudje pogovarjajo o prehrani. Zanima jih, kaj na to temo delamo v EZ. Nekdo izpostavi vprašanje revščine – češ, ljudi sploh ne zanima, kaj piše na etiketi. Menim, da morajo ljudje v vsakem primeru natačno vedeti, kaj kupujejo. Rodil sem se v revnih krajih. Bili smo prva hiša v vasi, v kateri kruh ni bil zaklenjen. Če si reven, bi moral biti še bolj pozoren, kaj kupuješ. Zdravje je vrednota ne glede na socialni status. Sem proti temu, da bi malodušje revnih zapolnili kapitalski interesi s poceni gensko spremenjeno hrano.
Po oddaji se z Aljažem in Tilnom spravimo na običajno tedensko delovno večerjo v središču Strasburga. Malo močnejšo solato pospremimo z biološko pridelanim francoskim vinom s prijetnim bouquet-jem. Delovnih in manj delovnih tem nam ne zmanjka. Celo kakše vic pade, recimo – kako sta Mujo in Haso prvič ilegalno potovala v Nemčijo – Haso kot petelin, Mujo kot krompir. Krompir so cariniki na Jesenicah zadržali.