20131026_1367303_45511375_normalEvropski poslanci smo s 480 od 688 glasov sprejeli zakonodajo, ki državam članicam omogoča, da omejijo ali prepovedo gojenje gensko spremenjenih rastlin (GSO) na svojem ozemlju, tudi če je to sicer dovoljeno v EU. Novi predpisi omogočajo prepoved GSO ne le zaradi varovanja zdravja ljudi, ampak tudi zaradi varovanja okolja, prostorskega načrtovanja, socialno-ekonomskega vpliva, kmetijske politike ali zaščite drugih pridelkov pred GSO.

Država lahko prepoved uvede enostransko, brez strinjanja proizvajalca.

Zakonodaja, ki bo v veljavo stopila letos spomladi, še predvideva, da morajo države, ki se bodo odločile za GSO, preprečiti kontaminacijo drugih rastlin in čezmejno onesnaževanje z GSO.

Zadovoljen sem s sprejetim, in da so k temu pripomogla tudi moja priporočila, ki so bila pred časom sprejeta na odboru ENVI.

Zavedati pa se moramo, da nismo rešili vprašanj v zvezi z dolgoročnim vplivom GSO na zdravje, ker se je znanost, tudi evropska, ukvarjala doslej skoraj izključno s kratkoročnimi vplivi.

Po drugi strani je pomanjkljivo odgovorjeno vprašanje soobstoja, se pravi vpliva GSO na naravno okolje oziroma na kmete, ki ne želijo vzgajati GSO. Kaj lahko stori kmet, ki nekdo proti njegovi volji prideluje GSO na drugi strani neke državne meje?

Nekateri so v argumentih proti zdaj sprejetim spremembam poudarjali pomen skupnega trga. Trg ni vrednota sama na sebi. Že dolgo sem podpornik skupnega trga, vendar bi rad trg neoporečnih, zdravju neškodljivih kmetijskih pridelkov.