V zraku je vprašanje, kaj bo odgovoril Bruselj na predlagane ukrepe slovenske vlade. Prepričan sem, da to ni glavno vprašanje. Ključno je ukrepanje. Ljubljana in Bruselj vesta natančno, kaj je narobe in kaj je treba storiti. Oba vesta tudi, kdo mora opraviti delo.
Slovenske stiske ne bodo rešili sezonski delavci iz Bruslja, delo bomo morali opraviti sami. Seveda bo Bruselj jasen, vprašanje pa je, kako bo to povedal. Gotovo bo vljuden. Smer in vsebino odgovora lahko zaznamo iz odgovorov, ki so jih dobili drugi pred nami.
Imam vtis, da je igra z Brusljem naravnana tako, da bi slaba volja ljudi, da ne rečem kar krivda padla na Bruselj. Lepše bi izpadlo, če bi izgledalo, da nas je v ukrepe prisilil Bruselj.
Brisanje spomina poznamo že od drugod. Pozabi se na vzroke, zgodbo se komentira od nastopa Bruslja naprej. Evroskepsa je dobrodošla.
Ta teden mi je znani slovenski razumnik dejal tole – “Lep del stare politične linije ni vesel ne osamosvojitve, ne Evropske zveze. Se Ti ne zdi, da je zadaj namen, da bi Slovenijo spravili iz evroobmočja in spet začeli tiskati denar. To jim je v Jugoslaviji dobro delovalo…” Nisem našel pravih argumentov, da bi znancu rekel, da je nor.
Res je, da teče že nekaj časa očitna kampanja proti osamosvojitvi – “poglejte, kaj nam je prinesla” in Evropski zvezi – “okupatorji, kapitalisti …” in res je, da bi samo dosledna uveljavitev pravne države in socialno tržnega gospodarstva – recimo na finski, švedski ali nemški način – opravila s prakso, ki nas je pripeljala v tako globoko krizo.
Na tolar imam lepe spomine, nikakor pa si ne želim, da bi ga uvajali nazaj zato, ker si nosilci dogovorne ekonomije želijo stare dinarske politike. Tak pokop Slovenije absolutno odklanjam.
Ključno je torej, kaj bomo rekli in storili sami. Sploh ni treba čakati na Bruselj, niti ga ni treba imeti za izgovor. Od istega, s čimer lahko pomaga Bruselj pa bi bilo pametno poskusiti osvojiti čimprej tisto, kar nam lahko najprej pomaga do zdrave osnove, iz katere bo mogoča nova rast. Sem nikakor ne štejem premikanja tarč v prihodnost, dragega kupovanja časa in ustvarjanja videza brez substance. Če bo rezultatom socialnega dialoga sledilo močno zamujeno sprejetje fiskalnega pravila, bo to gotovo sprejeto kot pozitivni signal, ob predpostavki, da sledijo druga nujna dejanja. Samo tako lahko okrepimo verodostojnost.