Predvčerajšnjim so me ob obletnici smrti dr. Janeza Drnovška povabili na Odmeve na TV Slovenija. Skupaj z Gregorjem Golobičem, ki me je presenetil s trditvijo, da je dr. Drnovšek zmagal na prvih demokratičnih volitvah.
Pozitivna podoba pokojnega predsednika, ki sem ga spoštoval in se z njim pred smrtjo tudi prijateljsko poslovil, ne potrebuje neresnic in politične megle. Res je, da je na volitvah za člana predsedstva SFRJ zmagal proti Marku Bulcu, vendar to niso bile demokratične volitve v takrat še vedno totalitarnem političnem redu z Zvezo komunistov kot edino dovoljeno stranko. Če je ista Partija predlagala za razliko dva kandidata, to še niso bile demokratične volitve. Te so se po dolgih desetletjih zgodile šele 8. aprila 1990.
Res je tudi, da je ista Partija kasneje obžalovala dopustitev dveh kandidatur, ker favorit CK-ja ni zmagal. Dr. Drnovšek mi je sam večkrat dejal, da ga s Centralnega komiteja po zmagi en mesec ni nihče poklical. Ko se je dr. Drnovšek kasneje udeležil resnično demokratičnih volitev, je na njih zmagal. Pokojni predsednik naj počiva v miru, mi pa živimo resnicoljubno.
……
Te dni so nas mediji seznanili z napovedano več kot dvesto milijonsko izgubo TEŠ 6 v naslednjih letih. Razmišljam ponovno, kako je mogoče, kaj je z nami, da smo tako izgubili odpornost do neodgovornega ravnanja, ki nas bo finančno, moralno in politično obremenjevalo naslednja desetletja.
Kako je mogoče, da se ista špekulativno določena in gospodarsko nedosegljiva cena premoga sprehodi skozi več vlad? Kako je mogoč nateg s paro, ki jo kar naenkrat potrebujemo iz starih blokov TEŠ, kaj je z nami, da nas takole koruptno in kriminalno peljejo navzdol in nam vzamejo iz žepov, kolikor hočejo?
Kako naj preživi demokracija, ki nima razvite nadzorne funkcije, ki ne zmore reči NE tako dolgoročno škodljivemu početju? Pričakujem najavo naslednjega stroška – tehnično prilagoditev za drugo vrsto premoga.
……….
Pravkar je kolegica iz Grčije razložila situacijo po zmagi Sirize. Govorica zmagovalcev je že močno spremenjena, ljudje pa še ploskajo obljubam. Vlada govori o pripravi novega programa, Bruselj o nadaljevanju pristopa. Po štirih mesecih podaljška bo opravljena analiza.
Me zanima kje bi dobila nova grška oblast boljšega partnerja od tistega, ki ji je že pomagal z 245 milijardami evrov, odpisal pa 100 milijard. Grčije ne bodo rešile obljube in blatenje Bruslja, pač pa reforme.
Spremljam, kako del medijev v Sloveniji favorizira Sirizo brez vsakega pomisleka, da ima palica dva konca. Vsaj pri vladi se mi zdi, da ji ni čisto vseeno, kaj se bo zgodilo z našim deležem denarja, ki smo ga solidarno garantirali ali dali Grčiji.
Računanje na odpis dolgov je podaljševanje Jugoslavije. Tudi, če bi se zgodil stoodstotni odpis – brez reform bi se takoj začela nova runda istega.
V Jugoslaviji smo videli, kako ne moremo živeti skupaj z različnimi pravili igre. Isto velja za EZ. Ne moremo imeti dveh konceptov pravne države, dveh konceptov socialno tržne ekonomije in dveh fiskalnih kultur. Sirizacija Slovenije je ta čas najmanj, kar bi želel Sloveniji.