Evropski parlament – seja Odbora za zunanje odnose. Najprej z molkom izražamo spoštovanje žrtvam tragedije v Ukrajini.
Potem poslušam ukrajinskega ministra za zunanje zadeve, njihovega veleposlanika in moje kolege, najprej z Nizozemske. Hočejo svoje mrtve, konec vojne in odločno Evropo.
Tragedija se nadaljuje. Mrtvi nimajo miru, ne izročajo jih, postali so adut, element v igri kdo je kdo. Igra je krvava od takrat, ko so ljudje na Majdanu jasno izrazili voljo, da Ukrajina tesneje sodeluje z Evropsko zvezo. Cinični politični paradoks po četrt stoletja padca berlinskega zidu. Komu lahko škodijo ideje in načela, ki so povezala Evropo?
Tragedija se je zgodila v Evropi, daleč od Urala, meje Evrope na vzhodu. Pogajamo se za dostojanstvo mrtvih in za pravice njihovih svojcev. Borimo se za osnove humanosti …
V zavesti se oglasi zgodba o Elizabeti K., ki so jo starši lahko dostojno pokopali šele po močnem javnem pritisku. Ni končala kot “biološki medicinski odpadek”, ampak kot človek z imenom in dostojanstvom.
Potem mi pridejo pred oči tisoči mrtvih v Hudi jami, ki več kot pol stoletja čakajo na pieteten pokop. Menda ni denarja. Milijoni so šli za prevzeme podjetij, za dostojanstvo mrtvih ga ne sme biti.
Kolegi izražajo sožalje, govorijo o Mistralu, o sankcijah, o evropski enotnosti, o nujnosti zaprtja meje, prepovedi trgovine z orožjem. Razumemo, da smo v vojni. Padli so tudi “naši” ljudje. Destabilizacija je eskalirala. Izpit bo zahteven, trd in drag.
Druga točka dnevnega reda je situacija v Gazi. Spet mrtvi, ranjeni, vse več raket … Egipčani so predlagali prekinitev ognja. Predlog je sprejela samo ena stran.