Včeraj sem zaključil 25-dnevni post z malo motovilčeve solate, danes pa začel dan s kenijskim mangom in Tometovim cvetnim prahom.
Izredno dobro počutje me je sicer nagovarjalo naj nadaljujem. Tehtnica je pokazala 10 kg manj. Postil se nisem zaradi kil, vendar mi občutek lahkotnosti zelo godi. Da o povečanem veselju do življenja ne govorim. “Fit for life” bi rekli v Ameriki.
Pregledujem pretekli teden. Med drugim smo imeli štirje evropski poslanci, med njimi ena zdravnica v Evropskem parlamentu pogovor s 70 novinarji, ki jih je Evropska komisija izbrala kot tiste, ki so najbolje pisali o zdravju, med njimi tudi novinarka Dnevnika ga. Černoga.
Vprašanje je bilo, kako je z zdravjem v Evropi in kaj dela na to temo Evropski parlament. Trije smo med drugim odprli vprašanje učinkovitosti zdravil – kolegica zdravnica, kolega ekonomist in moja malenkost.
Grški kolega je dejal takole: “Dajemo vse več, dobimo pa vse manj.” Pri vsem tem smo v finančni krizi. Zdravnica se je spomnila, da je nekje brala o samo 30-odstotni povprečni učinkovitosti zdravil.
Jaz nisem bral, sem pa ta podatek slišal pri bivšem komisarju Daliju na večerji s člani parlamentarnega odbora, ki se ukvarja z zdravjem. Rekel je, da je pri raku odstotek še manjši. Odločil sem se, da bom raziskovalno enoto v EP prosil, naj nam postreže z natančnimi podatki. Če se ne motim, je rezultate zadevne študije pred nekaj leti objavila vodilna britanska medicinska revija British Medical Journal.
Govorili smo tudi o “evidence based…” dokazani učinkovitosti zdravil, tudi v povezavi s komplementarno oz. alternativno medicino. Problem je v tem, da se dogaja monopolizacija znanstvenosti, po drugi strani pa ne more biti dokazov o učinkovitosti tam, kjer se jih ne išče.
Poznam več ljudi, ki so si Kronovo bolezen po letih trpljenja pozdravili s pomočjo posta. Nikjer ne berem o kakšni znanstveni potrjenosti, ker to uradne medicine ne zanima.
Včeraj sem se zavzel za to, da bi se, še posebej zato, ker je načelo “zdravje za vse” ob hudi krizi zdravstvenih sistemov vse bolj ogroženo, bolj posluževali tradicionalnega znanja s preskušenimi učinki in opustili ideološke boje glede zdravilnosti različnih metod.
Ljudi zanima predvsem, kako si bodo čimprej povrnili zdravje, ne po kateri poti. S to izjavo ne želim zapustiti načela znanstvenosti. Res me zanimajo dokazi, katero zdravilo ali metoda res prime. Pa ne samo zaradi omejenosti mojega žepa.