Svetovni forum za poslovno etiko (WFEB), ki je v partnerstvu s Fokusom 2031 pred časom na Bledu pripravil konferenco o etiki v poslovanju, me je tokrat povabil v Ženevo, kjer so pripravili simpozij na temo “dobro upravljanje in transparentnost prek skupnih vrednot”.
Gospodarska kriza skupaj z velikimi finančnimi, socialnimi in okoljskimi izzivi sili voditelje k razmišljanju o uveljavljenih paradigmah, ki urejajo tako vodenje zasebnih podjetij kot javnega sektorja.
Na tokratnem simpoziju smo govorili o dobrem upravljanju, ki temelji na skupnih vrednotah.
Zbrane, med katerimi so bili tudi Sri Sri Ravi Shankar, Sanjay Pradhan, podpredsednik Inštituta Svetovne banke in nekdanji generalni sekretar ZN Boutros Boutros-Ghali, sem nagovoril s prispevkom “Na poti k novi paradigni skupnih vrednot”.
Kot sem povedal, je bilo v mojem zasebnem življenju mnogo bolj kot to, da sem bil predsednik slovenske vlade, pomembno to, da sem bil bolnik, ki je prebolel raka.
Neprijetna diagnoza pred enajstimi leti je bila priložnost za poglobitev v delovanje sveta.
Ni treba biti filozof ali teolog, da prepoznaš obstoj in vrednost realnosti. Seveda ni nobene potrebe po tem, da bi se ukvarjali z vso kompleksnostjo sveta, a je dobro razumeti nekaj osnovnih načel, ki so univerzalna, trajnostna, nespremenljiva in zanesljiva. So tukaj in delujejo za vse. Ne da se jih odpraviti s parlamentarno večino ali referendumom. Enostavno niso predmet glasovanja.
Vendar pa smemo imeti in imamo do teh osnovnih načel različen odnos. Lahko jih spoštujemo ali ne.
In tukaj se pojavi vprašanje etike. Ljudje smo nagnjeni k temu, da svoje cilje od časa do časa dosegamo tudi brez upoštevanja osnovnih načel.
Vzemimo za primer načelo organske rasti. V primeru, da ne upoštevamo načel, dobimo širitev, ne pa tudi rasti. Eden takšnih najbolj očitnih primerov je rak. Celice se izredno množijo, vendar takšen razvoj, čeprav tehnično gledano je napredek, ni rast, ampak smrt.
Voditelji so tisti, ki so sposobni voditi narode, podjetja ali ekipe do nujnih sprememb. Svet vse več govori o nujnosti spremenjene paradigme. V tem okviru je debata o etiki in vrednotah vsekakor nujna. Postaja celo modna. Tako imenovan holistični pristop postaja politični slogan.
Kar potrebujemo v resnici, je na globalni, regionalni in nacionalni ter drugih ravneh opredeliti, kaj je v resnici rast.
Zagotovo ne bomo zgrešili, če sledimo organski rasti. Eden od primerov je soodvisnost. Če jo vidimo samo kot širitev, se vračamo h kvantitativni paradigmi. Če poenostavimo: moramo se premakniti od vprašanja, kdo je večji in močnejši, k vprašanju, kaj in kako lahko storimo skupaj.
Skupaj pa lahko delujemo le, če delimo enake vrednote in upoštevamo enaka načela. Obstaja pa razlika med tem, ali vrednote tudi v resnici delimo ali smo vanje primorani.
Zato je zelo pomembno, da voditelji, ki želijo voditi k rasti, razlikujejo med širitvijo in rastjo ter med razvojem in napredkom.