Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Nekaj tednov je, odkar sem izvedel, da je v zadnjih mesecih prišlo do ožjih pogovorov med vrhovi NSi-KD in SLS o možnem volilnem sodelovanju. Potem sem se o nameri poučil z obeh strani.
Zadevo sem vzel na znanje kot načeloma dober znak v sicer politično polarizirani Sloveniji in se zavzel za obravnavo na organih.
Menil sem, da je treba, ne glede na vse, kar se je po združitvi SKD in SLS zgodilo, pobudo o sodelovanju vsestransko natančno preučiti, videti dobre in slabe strani ter ne videti zgodbe zgolj v aktualnem napetem kontekstu, ko je počilo tudi znotraj pomladi.
Sodeloval sem na seji Sveta stranke, na kateri je bilo sklenjeno, da zadevo natančno pogledamo in se dodatno pogovorimo z SLS.
Potem pa se je zdelo potrebno nekomu mene predstaviti kot glavnega promotorja zadeve.
Kar mene zadeva, me pobuda zanima najprej z vidika tistega, čemur rečem projekt slovenske krščanske demokracije. In to bi po moje moralo zanimati obe stranki, ki sta dosegli na zadnjih parlamentarnih volitvah rezultat malo nad volilnim pragom in imata približno toliko, kot je bil zadnji volilni rezultat same SKD. Zanima me torej, ali je tu kakšen nov premislek in nova volja. Če bomo varovali vsak svojih 4 do 6%, za Slovenijo ne bomo veliko dosegli. Recimo drugače – videli smo, kako ne gre.
Domače javnomnenjske ankete NSi – KD napovedujejo zopet dober rezultat, medtem ko SLS sami tudi to pot ne kaže na evropski preboj. Gotovo bi s skupno listo NSi-KD lažje dobila drugega, SLS pa prvega poslanca – predpostavka je, da bi šlo v izgubo manj glasov.
Sestava skupne liste ni najtežja zadeva, saj obe stranki lahko ponudita kakovostne in evropsko profilirane ljudi. Vendar ne gre samo za glasove in pozicije. Ključno je, kaj bi tak korak pomenil volilcem obeh strank. Vprašanje je, s čim je mogoče voljo do prihodnosti napraviti močnejšo od slabih izkušenj iz preteklosti. Zadeva lahko uspe samo, če bosta vodstvi obeh strank postavili Slovenijo na prvo mesto in s projektom novega sodelovanja pridobili zaupanje baze. V teh dneh je treba stvarno pogledati, kaj, kdaj, s kom in pod kakšnimi pogoji je izvedljivo. Zgodbe ne za eno, ne za drugo stranko ne rešuje ena poslanka ali en poslanec v Evropskem parlamentu več. Projekt bi morali zastaviti tako, da bi bil rezultat evropskih volitev stranki učinek, ne pa glavni cilj novega sodelovanja.
Če bosta vodstvi obeh strank delali za verostojnost projekta v tem smislu in dobili podporo baze, bi mi bilo v veselje in čast voditi skupno listo – z jasno dogovorjeno programsko linijo, seveda.