Videli smo, kako ne gre – ni pa še jasno, kako bi lahko šlo.
Nekateri govorijo o črni luknji, Trdina pa bi temu rekel “gluha loza”. Veliko jih govori, redko kdo pa koga posluša. Še vedno pa velja, da se konstruktivnost predlogov presoja po politični barvi izvora, ne po njegovi kvaliteti. “Naši” vseh barv so pomembnejši kot resnica o Sloveniji.
Navijaško se pomikamo v politično virtualnost, ki volivke in volivce vse manj zanima. Krepita se dve izbiri – jezna abstinenca in splošni proti stanju brez jasne zavesti o vzrokih. Podiranje je močnejše od gradnje.
Uveljavlja se govorica o novih obrazih, zadaj pa so isti strici. Eni ponujajo za rešitev revolucijo, pa še prejšnje nismo pospravili. Vtis imam, da bi nova revolucija okrepila iste. Na ta način gremo lahko samo navzdol in s čedalje težjim računom.
Stvar ni v tem, da vse izvoljene naženemo, ampak da od njih zahtevamo polno odgovornost.