Osmi teden, tretji dan – Dogaja se novo suženjstvo, zbujamo pa se le ob ekstremno tragičnih dogodkih

Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …

Kolo se spet izkaže za najboljše oziroma najhitrejše prometno sredstvo.

Najprej pogledam, kakšen je odmev kolegov na pobudo, ki sva jo dala s Kacinom, da bi slovenski evropski poslanke in poslanci oblikovali skupaj nekaj stališč pred pogovorom o Sloveniji 2930 pri predsedniku države. Nekaj predlogov je sprejemljivih, glede nekaterih bo potreben še pogovor.

Med najpomembnejšimi dogodki dneva je delovni zajtrk s škofom F. Montenegrom z Lampeduse in sodelavci, na povabilo podpredsednika naše politične skupine Olbrichta.

Predstavnik “Cerkve v stiski” pove, da dobi 55% Afričanov dobi manj kot 1€ na dan. Pritisk s podeželja na velika mesta se nadaljuje, od tam pa želijo številni Evropo. Dogaja se novo suženjstvo, izsiljevanje. V Evropo ne želijo samo revni ljudje, ampak tudi visoko izobraženi.

Škof pravi, da je Lampedusa je samo točka na dolgi poti nesrečnih ljudi. Nekateri hodijo do dve leti z juga Afrike na sever. Po poti je veliko posiljevanja žensk. Doslej je 20.000 ljudi umrlo v morju, Lampeduso pa je letos doseglo že blizu 40.000 ljudi. Otok ima 5.000 prebivalcev in 8.000 emigrantov. Otroci so večkrat plen kriminalcev, deluje tudi trgovina z organi. Potrebujejo travmatološki in pediatrični center.

Otok Linoso ima več emigrantov kot prebivalcev, enega zdravnika, ki pride občasno z ladjo. Lampedusa ima trgovine za turiste, ne za reveže. Otok nima infrastrukture za tolikšno število imigrantov in si ne more sam pomagati.

Frontex samo kontrolira, nima pa drugih kompetenc. Meni, da je nujna evropska konferenca. Omenil je tudi posledice kolonizacijske politike evropskih držav.

Nato se razvije debata.

Sam pravim, da v stiski ni samo Lampedusa ali Severna Afrika, pač pa cel kontinent. Zbujamo se le ob ekstremnih tragičnih dogodkih, celote ne obravnavamo, premalo storimo za reševanje problemov na izvoru. Potrebna je dolgoročna politike do Afrike in drugačen način bilateralnega sodelovanja.

Kolegica iz Španije, ki živi v Murcii pove, da so tam razmere so podobne. Opozori na problem diplom. Zdravnica emigrantka na primer dela v „sex shopu“, ker z afriško diplomo ne more delati v Evropi.

Irski kolega opozori, da se v Odboru za razvoj stvari premikajo od ene kritične situacije do druge. „Škofje, ne bodite tako politično korektni, zahtevajte od politike solidarno obnašanje,“ pravi.

Kolegica iz Portugalske meni, da se je treba s problemi ukvarjati na izvoru. „Težava je v tem, da je tudi v Evropi vse več revnih ljudi,“ doda.

Madžarski kolega nato predlaga, da o tem razpravljamo na bližnjem parlamentarnem zasedanju ACP.

Predsedujoči zaključi s spominom na očete Evrope, ki se se zedinili tudi glede solidarnosti. Danes je potrebna solidarnost v širšem prostoru. Lampedusa je evropska zadeva.