20131008_2082_normalVelikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …

Potujoča sadno zelenjavna tržnica je danes na poti v parlament. Pri nabavi sestavin za jutranji zeleni sok naletim spet na isto prodajalko, ki me prijazno opozori, da sem zagrabil koriander in verjetno želel peteršilj. Hvala, gospa, mislil sem na peteršilj.

Danes začnemo plenarko ob 8.30, pol ure prej kot običajno. Začeli bomo s tobačno direktivo, ki je doživela več kot tisoč dopolnil.

Vsi trije prvi govorniki govorijo jasno in odločno – poročevalka, litovski minister in komisar.

Sam povem v minuti in pol, da se s to direktivo postavljamo na stran življenja. O škodljivosti tobaka ne potrebujemo novih dokazov. Manj kajenja pomeni več zdravja in več življenja. Problema tobaka ne bomo rešili z lepo dišečimi aditivi in drugimi zavajajočimi triki. Sladka cigareta bo še vedno škodljiva cigareta, naj bo tanka ali debela. Tobak bo škodljiv tudi, če se predstavi kot čista zadeva mode. Po razpravi počakam komisarja Borga in se mu še enkrat zahvalim za direktivo.

Do glasovanj v pisarni berem berem novice iz Slovenije. Med drugim tudi to, da je iz NSi izstopil odvetnik Radovan Cerjak. Karkoli je bil glavni razlog za njegovo odločitev, je škoda, da je do njega prišlo.

Berem Damjana in si mislim, v kakšni gluhi lozi živimo. Zgleda, da resna beseda nikogar ne doseže. Pozicije so vkopane. Argument ne velja, celo dejstva ne. Ključni ljudje živijo v dozdevanjih, mimo realnosti, sledeč malim interesom. Kdor ne tuli v isti rog, je sovražnik. PR je zasenčil substanco. V takih okoliščinah je težko odpreti dialog, kaj šele priti do širšega soglasja o uresničevanju javnega interesa. Tako se pozablja, da imajo vse odločitve ime, priimek, datum, ponavadi tudi znesek. Ker je tako, se lep del škodljive igre nadaljuje, kot problematične pa označujejo tiste, ki na krajo in neodgovorno obnašanje opozarjajo.

12.00 – glasovanja. Med drugim sprejmemo tobačno direktivo. Ne uspemo z e-cigareto. Tudi ne v vsem glede aditivov.

13.15 – delovno kosilo evropskih poslancev in poslank z našim veleposlanikom pri Svetu Evrope. Pogovarjamo se, kaj se dogaja na Svetu, o tožbah proti Sloveniji …

Po kosilu zvem, da je predsednik Evropske ljudske stranke (ELS) Wilfrid Martens zaradi zdravstvenih težav pooblastil vodja naše politične skupine Josepha Daula, da začasno prevzame vodenje ELS. Žal mi je, da je predsednik bolan, njegova odločitev v stiski pa se mi zdi modra. Daulu pošljem najboljše želje pri prevzemu še ene težke dolžnosti.

15 .45 – sestanek ELS članov v Odboru za zunanje odnose.

Poročevalcu za skupno varnostno in zunanjo politiko EZ čestitam k uspehu s kompromisnimi dopolnili in se zahvalim, da je podprl tudi moje dopolnilo. Upam, da bo poslej zdravje v našem mednarodnem sporazumevanju obvezna vsebinska sestavina.

17.30 – Panevropa. Pripravil sem predavanje z naslovom – “Slovenija – primer nedokončane tranzicije”. Pride precej kolegov, tudi močna hrvaška zasedba. Spomnim se, kako je Otto von Habsburg poskrbel, da je dr. France Bučar pred petindvajsetimi leti prvič spregovoril v Evropskem parlamentu. Od takrat je za režim veljal za še večjega sovražnika.

Povem tudi zgodbo o veleposlaniku, ki me je pred nekaj leti vprašal naslednje: “Prvi vtis o Sloveniji je čudovit, zgleda vse vredu, potem pa sen ugotovil, da je nekaj narobe, vendar ne vem kaj. Mi lahko pojasniš Slovenijo?” Razložil sem mu, da je Slovenija doživela avtentično komunistično revolucijo, kljub temu, da so naši komunisti vedeli, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi. Povedal sem mu, da je pri nas več ljudi padlo od bratove kot od okupatorjeve roke in več po vojni kot med njo. Nas je razdelila revolucija. In to, žal, še traja.

O stanju v Sloveniji ne okolišim. Govorim odkrito in resnicoljubno. O političnem bančništvu, o dogovorni ekonomiji o pomanjkanju pravne države in o slabi reformni volji. Končam, da verjamem v drugačno in boljšo Slovenijo. Pred dvajsetimi leti smo dokazali, da je mogoča. Za petletno blokado ni kriva demokracija, ne osamosvojitev, ne Evropa.

19.00 – politična skupina. Gremo skozi poročila o katerih bomo glasovali jutri. Ni mi čisto jasno, ali predlagana ureditev glede pilotov pomeni izboljšanje ali ne. Tudi oni so razdeljeni. Odvisno od tega, kako dolge razdalje letijo. Od pilotov Lufthanse sem slišal, da bi nova ureditev pomenila podvojitev posadk na nekaterih letih.

20.00 – praznovanje 30-letnice EPA – Združenja evropskih parlamentarcev. Lepa prilika za nekaj hitrih pogovorov. S komisarjem Barnierjem se spomniva prvega srečanja v Albertvillu, ko je bil predsednik organizacijskega odbora olimpijskih iger, Slovenija pa prvič samostojno na igrah. Posebej sem vesel srečanja s predsednikom parlamenta Schulzem. Že dolgo se nisva pogovarjala. Priliko izkoristim tudi za pogovor s komisarjem Levandovskim. Daul in Schulz imata dobre govore, prvi bolj etično, drugi bolj strateško usmerjenega. Za okrepitev slavnostnega ozračja zaigram evropsko himno. Pol ure večerne hoje do hotela se prileže.