V Hamburgu se je zgodil demokratičen, miren in kulturen prenos taktirke CDU od Merklove na Kramp-Karrenbauerjevo. Videli bomo, ali bo to dovolj za spremembo trenda popularnosti CDU. Če ne, utegne biti na žrtveniku kmalu tudi kanclerstvo.
Belgijski predsednik vlade Michel je zaenkrat preživel. Rumeni jopiči v Bruslju ostajajo izziv. Nekaj vode iz topov je zadelo tudi mojega, ne ravno rumenega stažista.
V EP bomo glasovali o dveh pomembnih sporazumih med EZ in Japonsko – o gospodarskem in strateškem partnerstvu. Prvi vsebuje tudi prostotrgovinski sporazum, drugi določa petdeset področij strateškega sodelovanja, prvič tudi zdravje. Oboje naj bi močno okrepilo trgovino in sploh partnerske odnose. Zanimivo, da ta dva sporazuma nista naletela na kampanjo, kot jo je CETA.
Britanski parlament sicer ne bo glasoval jutri, saj je bil predlog za to umaknjen. V vsakem primeru je bilo pričakovano, da dogovor ne bi dobil podpore. Vseeno pa se lahko nadejamo razgibane parlamentarne debate. Upanje nasprotnikov brexita se krepi, tudi moje. Danes so ga okrepili tudi sodniki Evropskega sodišča, ki so se jasno izrekli o brexitu. Velika Britanija lahko odločitev spremeni. Vsekakor bo na to temo zanimivo tudi v Evropskem parlamentu.
Ta teden se bomo spominjali 70 letnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah.
Macronova mora z rumenimi suknjiči se nadaljuje. Pravijo, da gre zgolj za ljudski protest brez voditeljev. Če jih ni spredaj, so gotovo zadaj in ne nujno vsi iz Francije. Pravijo, da se vidimo zopet v soboto. Doslej so iztržili že pet milijard proračunskega povišanja.