20130309_313833_223281567815369_1290832520_n_normalDanes dopoldne sem obiskal predsednika Državne volilne komisije, ki je kljub neprespanim nočem in neprestanemu stresu kazal še precej energije.

Zanimalo me je predvsem, kako bo s tistimi neveljavnimi glasovnicami, ki so postale neveljavne samo zato, ker so pristale v napačni volilni skrinji.

Še ni čisto jasno. Sicer pa je prva beseda mir, druga potrpljenje. Vsaj toliko je pomembno, da poraženci sprejmejo poraz in uporabijo sodne poti, če najdejo razlog za to. Zadnje ure so zaradi tesnega rezultata izredno napete. Ena od strank je zahtevala ustavitev štetja.

Potem dam intervjuje za štiri televizije. Imam priliko, da ponovno natančno razložim, kdo smo in kakšen je naš mandat. Tu smo, ker nas je povabila Kenija. Ne kot učitelji, ampak kot prijatelji in partnerji, ki si želijo visoke kakovosti kenijske demokracije. Nimamo svojega kandidata, ne dajemo političnih izjav, nas ne zanima kdo zmaga, ampak kako.

Novinarka Citizen TV me vpraša, če imam s seboj orglice. Odkar sem igral evropsko himno Masajem in včeraj na Kiss TV, se zanimanje veča. Žal sem instrument pozabil v pisarni.

Ebru TV, AP, FP zanima predvsem, kako ocenjujem volitve. Pohvalim demokratičnega duha, ki so ga Kenijci pokazali na volitvah, pozivam k miru. Dokler ni ves proces za nami, ne ocenjujejmo, kako svobodne in poštene so bile volitve.

Zvečer se v Windsorju poslovim od naših opazovalcev, med njim sta dva tudi iz Slovenije. Bili s(m)o dobra ekipa. Zaenkrat se je vse srečno končalo. Potem skočim v masajsko trgovino, kjer se borim proti akriličnem tekstilu, najdem bombažni kikoj (iz njega, še bolj pa iz kange znajo narediti sto stvari – tudi kopalke) in neko leseno stvar, ki so jo pastirji uporabljali za zglavje. Temu rečejo tu pillow ali headrest. Verjemite, da je iz lesa. Mogoče pastirji niso smeli imeti prav trdnega spanja.

Ob desetih me Mary in John spremita na letališče. Do polnoči še vedno ni končnega rezultata. Nasvidenje Kenija, vsaj za nekaj časa. Naj prevlada mir.