Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Na tržnici pod šotorom na poti v parlament ne srečam iste prodajalke, vendar njena kolegica poskrbi za vse sestavine, ki jih potrebujem za zeleno dopoldne, kot bi vedela za recepte V. Boutenko. Vzamem tudi nekaj grozdja.
Od osmih do desetih elektronska pošta. Nabira se mi na treh naslovih.
10.00 – kava z novinarji iz različnih medijskih hiš. Večina jih ni prvič med nami. Tega smo veseli.
Dobro je videti, kako deluje hiša odločanja od znotraj. Govorimo o zdravju, o projektu Združene Evrope s Huaweijem in Microsoftom v povezavi z nezaposlenostjo mladih.
Pred glasovanjem berem Primoža Cirmana o Cipru : “Pol leta po tistem, ko je Ciper zaprosil za deset milijard evrov vreden paket pomoči, je gospodarstvo države na kolenih.” Če ne bi ničesar vedel o Cipru, bi si mislil, da ga je na kolena spravila tista stran, ki jo je Ciper poklical na pomoč. Ciper ni na kolenih zato, ker je zaprosil za pomoč. Zunanja pomoč ni dovolj, spremljati jo morajo reforme. Če je šlo leta narobe, se slika ne more popraviti v pol leta.
11.30 – glasovanja. Zaplete se pri poročilu Estrella o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah. Pri tej temi pride praviloma do polarizacije, tudi če ne gre za zakonodajno snov. Na presenečenje levice o poročilu ne glasujemo, ampak ga vrnemo v odbor.
12.00 – Aung San Suu Kyi. Razloga za prekinitev glasovanja sem to pot vesel. Dobitnica nagrade Saharova je prišla po nagrado s triindvajsetletno zamudo, po dolgih letih hišnega zapora. Govori prosto, stvarno in prepričljivo. Svoboda misli je ključna za napredek. Začne se s svobodo postavljanja vprašanj. Po desetletjih diktature učimo mlade postavljati vprašanja. “V nepopolnosti je nekaj očarljivega.” Ta stavek sem twitnil. Pospremimo jo z dolgim aplavzom – stoje.
15.00 – seja upravnega odbora Fundacije Robert Schumann. Odobrimo denar za štiri stažiranja, za nekaj konferenc … Poročam, da je knjiga “Vrednote krščanske demokracije” v Sloveniji naletela na lep odmev.
16.00 – pripravljalni sestanek članov Odbora za zunanje odnose iz ELS. Nič pretresljivega. Na poti v pisarno srečam A. Lamassourja, predsednika Odbora za proračun. Vprašam ga, če že ima papirje v rokah. Za odločanje še premalo.
17.30 – Paneevropa – pogovor z g. Aldom Giordanom, predstavnikom Svetega Sedeža o krščanstvu in prihodnosti Evrope. Napisal je knjigo “Una altra Europa”. Včasih je bil Bog sonce. Sedaj smo sami sebi sonca. Sekularizem in laicizem. Statistike so se spremenile, potreba pa duhovnosti pa ni manjša.
Naš gost konča z – Odpreti je treba nebo nad Evropo. Obuditi idejo bratstva. Če vidiš samo problem, se ti obzorje zapre. Ker se mi mudi na naslednjo zadevo, slišim šele pozneje za eno od vprašanj, ki je merilo na diskontinuiteto med Benediktom XVI. in Frančiškom. Giordano vidi zadevo drugače – prejšnji papež je omogočil novega. Svojo nemoč je usmeril v dobro nadaljevanje. Bi se strinjal.
Malo čez šesto Jelko Kacin odpre razstavo slik Vojka Gašperuta. V slikah Slovenske Istre uživajo najprej predvsem Slovenci, potem pa se zvrsti več zanimivih ljudi iz drugih držav. Med njimi prideta tudi bivši predsednik EP Buzek in vodja ELS Daul. Nazdravimo z refoškom. Kasneje se oglasita poslanka iz Padove Gardinijeva in Šved, ki dela v parlamentarni knjižnici in zna kar precej slovensko.
19.00 – politična skupina.
20.30 – večerja z novinarji. Chez Yvonne, sredi Strasburga. Tradicionalna kuhinja. Poudarek na zelju. Doma nisem nikoli jedel zelja z ribo. Obdelamo precej tem in si povemo kar nekaj šal.
Na poti v hotel spet občudujem dognani strasbourški urbanizem.