20140220_1620901_401179386692252_790302835_n_normalVelikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …

V zadnjih tednih na spletu opažam vse več zapisov o „genetsko spremenjenem Peterletu“, ki da je naenkrat klonil pod pritiskom bruseljskih lobistov in podprl pritiske korporacije, ki si prizadeva široko sprejetost GSO organizmov na poljih in v hrani.

Vir teh zapisov je v članku novinarke Marjete Šoštarič, objavljenem v Delovi prilogi PLUS 50. V njem je več napačnih navedb, ki pa jih kljub prošnji na Delu očitno ne želijo popraviti.

Zato torej pojasnilo objavljam na tem mestu. Tisti, ki redno spremljate moje zapise, veste, kako trd je bil moj boj za to, da bi imel potrošnik pri medu možnost izbire. Pobuda za jasno označevanje, ki sem jo predlagal kot odgovoren za spremembo direktive o medu v imenu največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke, je dobila podporo na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI). V primeru opredelitve cvetnega prahu za sestavino, bi potrošnik zaradi označbe na embalaži jasno razbral, ali je v medu prisoten cvetni prah gensko spremenjenih rastlin.

Navkljub odločitvi ENVI je na koncu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta s tesno večino 26 glasov (od 766 poslancev) pri glasovanju ključnega predloga sprememb prevladalo nasprotno stališče.

Tisti, ki smo se postavili na stran potrošnika, smo žal izgubili. Sedaj potekajo pogajanja med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom. Glede na to, da sta se Parlament in Svet že opredelila glede cvetnega prahu kot sestavni del medu, se informacija o morebitni navzočnosti GSO v medu na embalaži ne bo zahtevala.

Torej – glede medu sem se zavzemal in glasoval za jasno označevanje GSO!

In drugič – glasoval sem PROTI odobritvi o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera. V zvezi z nasprotovanjem tej koruzi, sem že decembra pisal tudi slovenskemu kmetijskemu ministru Dejanu Židanu.

Zapisal sem, da Evropska agencija za varnost hrane o temu tipu koruze še vedno ni opravila zadostnih preiskav, ki bi pokazale, kakšno stopnjo tolerance ima koruza na herbicide. Vedenje o vplivu na druge rastlinske in živalske vrste ni zadostno; znano je le, da negativno vpliva na določene vrste metuljev in moljev. Vredno je omeniti dejstvo, da je prisotnost toksinov v koruzi 1507 kar 350-krat večja kot v edini drugi genetsko spremenjeni koruzi, katere pridelava je dovoljena v Evropski zvezi.

Zavedajoč se naraščajoče občutljivosti potrošnikov glede vsebnosti gensko spremenjenih organizmov v živilih in pomanjkanja podatkov o dejanskih razsežnostih vpliva gensko spremenjenih organizmov na okolje in človekovo zdravje, sem tudi njega pozval, da stori vse proti odobritvi sorte 1507.

Enako sem na glasovanju ravnal tudi sam. Med samim glasovanjem je prišlo do napake, ki je bila takoj popravljena, zabeležen je bil moj glas ZA resolucijo (glej fotografijo), ki poziva Svet, naj zavrne predlog Komisije, in s tem PROTI omenjeni koruzi.