Teža 75 kg. Deset kilogramov sem oddal. Skoraj bom dosegel študentsko težo.
Še naprej sem pozoren na dogajanje v telesu in stanje duha. Telo se odziva po istem, meni znanem algoritmu.
Nobenega občutka lakote. Z eno besedo – ZDRAVJE. Če je zdravje stanje, v katerem se počutiš čilega, polnega energije, veselja do življenja in dela ter ne čutiš potrebe, da bi karkoli dodajal. Marjan Videnšek bi dejal, da je to “naravno, normalno stanje.”
Po jutranji hvaležnosti popijem kozarec glinene vode, odtečem bos po stanovanju dvajset minut, opravim nekaj jogijskih vaj, sprostilno vajo, nekaj vaj za glas in izmenično prhanje. Sedaj sem dober za cel dan. Niti enkrat v teh dneh nisem čutil utrujenosti. Odkar sem ugotovil, koliko gibanja na dan potrebujem, nimam nihanj ne v razpoloženju, ne pri pritisku.
Za jutranje branje si vzamem prvo letošnjo številko Preporoda. Vesel sem, da je Marjan Videnšek dobil državno nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2018. Med predlagatelji nagrade, ki cenijo njegovo četrtstoletno spodbujanje ljudi k bolj zdravemu načinu dela so bili tudi zdravniki. Nekatere sem celo večkrat srečal na njegovih skupinskih postenjih.
Naj povem, da sem se postenja učil pri zdravnikih, zlasti pri dr. Ottu Buchingerju, vodilni nemški avtoriteti, ki se je sam pozdravil s postom, potem pa odprl postno kliniko, ki jo vodi sedaj uspešno že četrti rod.
Postenje sem prva leta tudi medicinsko spremljal. Ko sem videl, da vedno dosežem enak – odličen rezultat, sem s kontrolo prenehal. Osebna izkušnja največ šteje.