20130916_561497_301630343313824_308189926_n_normalVelikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …

Na Brnik pridem prej kot običajno. Zeleni val se pozna.

Z veseljem pozdravim R., ki je nekoč delal v mojem kabinetu na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Projektni sestanek v Bruslju. Srečam tudi Nežino prijateljico.

Moja soseda na letalu je veleposlanica Kosova. V uri in pol (toliko časa sem včasih potreboval z vlakom do gimnazije) sva obdelala kar nekaj kosovskih in slovenskih političnih vprašanj. Na Kosovem se dogajajo pomembne spremembe. Bližnje volitve so priložnost, da se okrepi spremenjeno ozračje v smeri boljšega sožitja in sodelovanja – navznoter in navzven.

Na letališkem avtobusu v Bruslju srečam še znano borko za ekološko kmetovanje. Na hitro ji povem o mojem nedavnem seznanjanju z organskim kmetovanjem v Indiji, ona pa mi razloži, kako so indijsko prakso nekoč v Evropo prenesli Angleži.

Dolgo čakamo na prtljago, potem pa prvič doživimo stavko carinikov. Prtljažni prostor je poln potnikov. Ko čez četrt ure pridem na vrsto, ugotovim, da stavkajo tako, da delajo. Tako mi zadevo razloži uslužbenka.

Na poti v parlament angleškemu kolegu razložim, kako so stavkali v Italiji železničarji pred drugo svetovno vojno. Tako, da so vozili točno po voznem redu. Ljudje na to niso bili navajeni in so na veliko zamujali.

V parlamentu pozdravim novo stažistko Silvano. Stažiranje si je priborila na lanski tekmi študentskih projektov.

10.00 – koordinacijski sestanek bruseljske in ljubljanske pisarne.

12.00 – namesto kosila ura francoščine. Ker se moja profesorica že daljši čas bori z boleznijo, nadaljujem danes z drugo. Obdelava nekaj fines francoščine, ki jih je treba poznati, če hočeš biti malo bolj doma v tem jeziku. Zanima jo moj interes za francoščino. Povem ji, da je bila moja izbira v gimnaziji francoščina, ravnateljica pa me je dodelila ruskemu razredu. Z veseljem sem se učil rusko, ki mi tudi danes zelo prav pride, ni mi pa bilo všeč, da niso upoštevali moje izbire. Še vedno sem motiviran za izboljšanje francoščine, ki ostaja glavni ključ za razumevanje francoske kulture in politike.

14.15 – sestanek s senčnimi poročevalci o direktivi o medu. Fronta med čebelarji in prodajalci medu je očitna, interes potrošnikov pa je jasen. Čebelarji in potrošniki želijo dosledno označevanje – pomeni, da hočejo vedeti, ali je v medu genetsko spremenjeni cvetni prah ali ne. Kot poslanec, čebelar in potrošnik sem lahko samo za to, četudi gre samo za sledi.

15.55 – pogovor s Siol.net o ugledu poslancev doma. Ljudje so krizo upravičeno pripisali politiki, zato tudi poslancem. Ne sprejemam, da bi bili vsi krivi. Večji ugled je užival prvi svobodno izvoljeni parlament. Slovenska politika je padla na odnosu do državnega, skupnega premoženja. Dovolila ali podpirala je lobijsko prisvajanje države za ozke interese.Predvsem pa je padla v svoji nadzorni vlogi, začenši z bankami. Jeza ljudi je glede tega upravičena.

15.00 – Seja odbora za zunanje odnose.

Izmenjava mnenj z novoimenovanim vodjo delegacije/posebnim predstavnikom EZ v Afganistanu. Razpravljamo brez navzočnosti javnosti, zato o vsebini ne smem poročati.

Lahko pa rečem, da pošilja EZ v Afganistan dobro pripravljenega, sposobnega in odločnega človeka, ki zelo realistično ocenjuje položaj in ve, kaj bi lahko pomenila EZ za prihodnost države.

15.45 – Izmenjava mnenj s H. Hamudijem – predsednikom iraškega odbora za zunanje odnose o razmerah v Iraku. Poudari spravna prizadevanja, razmerje med suniti in šiiti je rešljivo. Imajo težave z upravljanjem. Računajo na naslednje volitve. Želijo čimboljše odnose z EZ. Ne želijo služiti nikomur. Imajo veliko sirskih beguncev. Pojasni tudi vprašanje begunskega taborišča Ašrafa, v katerem so že leta iranski mudžahedini.

16.45 – Izmenjava mnenj s predsednikom albanske vlade E. Ramo o razmerah v državi po volitvah in njeni evropski perspektivi.

Premier v izvrstni angleščini prikaže položaj po volitvah in poglede na dogajanje v regiji. Želi si čim tesnejšega sodelovanja z opozicijo. Seveda je vesel napredka v odnosih med Srbijo in Kosovim. Pozove k manjkajočim priznanjem Kosova. Odgovor na korupcijo je po njegovem modernizacija. Ključni poudarek je na poti Albanije v EZ. Ne samo domače naloge, ampak tudi skupni projekti.

Že dolgo si nisem zapisal kakšnega citata v tej dvorani. To pot imam dobro priliko.

Stavka, ki sledi, od levega predsednika vlade res nisem pričakoval: “Communists fight people, not the argument.” (Komunisti se borijo proti ljudem, ne proti argumentom). “Bomo poslušali, vendar vodili.”

Do šestih predlagam dopolnilo k Poročilu o skupni varnostni in zunanji politiki. Predlagam, da je element skupne evropske varnostne in zunanje politike tudi odnos do zdravja. So odločitve, ki jih je treba skrbno pogledati z vidika vpliva na zdravje.

Med sejo se nenapovedano oglasi Ingo Paš, minister osamosvojitvene vlade za turizem. Tu je z nemško gospodarsko delegacijo. Sestanek jutri dopoldne.

Zadnja točka danes zadeva Nagrado Saharova za svobodo misli. Predlaganih je pet posameznikov, dve skupini in en projekt. Med posamezniki sta tudi Hodorkovski in Snowdon. Pri skupini gre za turške protestnike in štiri beloruske politične zapornike.

Po seji dam izjavo za iraško TV o odnosih med EZ in Irakom. Poudarim potrebo po spravi v Iraku in poglobljenem sodelovanju z EZ.

18.30 – sprejem veleposlanika Turčije v njegovi rezidenci v Ucclu. Množica veleposlanikov,poslank in poslancev in drugih vabljenih. Pogovarjam se z gostiteljem, veleposlanikom Enelom, našim veleposlanikom Šinkovcem, ruskim veleposlanikom Čižovom, veleposlaniki Črne Gore in Makedonije…

V ospredju je še vedno Sirija, nekateri me vprašajo, kako je v Sloveniji. Vsaj še en dober teden nespremenjeno, potem pa kmalu drugače. Od gostitelja se poslovim v dežju. Aljaž malo pred deveto še dela.

Stanovanje dosežem ob devetih, odprem okna po dolgem času in grem na večerni sprehod. Za danes bo dovolj, čeprav me mika, da bi bral Habermasa o evropski krizi.