Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Berem, da UMAR napoveduje nadaljnje krčenje gospodarstva za to leto, predsednik Gospodarske zbornice pa je še enkrat povedal, da nam naprej lahko pomagajo samo hitri in odločni ukrepi ter reforme. Na to čakamo vsaj od leta 2009.
Ob tem se vlada mirno ukvarja s popravljanjem koalicijske pogodbe, ki jo piše najmanjša koalicijska stranka Desus, kar govori samo po sebi.
Zatika se pri TEŠ 6. Iz paradoksa v paradoks. Sedaj pravi Erjavec, da nimajo vseh relevantnih podatkov “da bi se koalicija sploh izrekla glede tega.” Kako elegantno se da izmuzniti odgovornosti tistih, ki bi morali imeti vsak hip vse potrebne podatke pri roki.
Bomo tudi tu, kot pri bančni luknji najeli tujce, da bodo našli “relevantne podatke”?
Že zdavnaj sem, ne edini, opozoril na najbolj relevanten podatek, da namreč projekt zaradi politično všečne cene premoga že po ekonomski strani ne pije vode. Po zadnji vladni odobritvi se dogaja napovedano. Lahko samo nemočno spremljamo rast stroškov izgradnje, ki se je od prvih številk že itak prej podvojila in odgovorni niso videli podlage, da zadevo kljub ugotovljeni korupciji ne ustavijo. Bodo že gospodinje plačale.
Virant razmišlja o ustavitvi investcije, če…
Iz vsega povzemam, da ob tolikšni različnosti in ob tako zavzetem ukvarjanju same s seboj, ta koalicija ne bo strla nobenega tršega oreha.
Demosova vlada je v enem letu izvedla projekt osamosvojitve!
Če se bo nadaljevalo taktično kupovanje časa brez pravih reform in z dragim zadolževanjem, bo reforme izvajala neka druga vlada. O ceni odlašanja se v koalicijskih prerivanjih ne govori.
Srečno, Slovenija!