Torek, 11.12.18
Po dolgem sestanku politične skupine se z Bogovičem malo po osmi odpraviva na večerjo s slovenskimi novinarji v center. Ob odhodu izveva, da je bilo malo prej tam streljanje. Prosiva šoferja, da ustavi, da dobiva informacije. Ena od informacij se pokaže na šoferjevem GPS. Blokada centra. Ko izvem, da je bilo streljanje 180 m stran od predvidene restavracije, me še vedno mika, da greva tja. Ko dobi šofer še telefonsko informacijo o blokadi centra, se večerji odpoveva in ga prosiva, da naju odpelje do najinih stanovanj. Vmes pokličem enega od novinarjev in ga informiram.
Jaz se kljub izrednemu stanju v centru odpravim v bližnjo gostilno na tarte flambé, alzaško specialiteto.
Malo pred deveto se pojavi v lokalu prestrašena mladenka, ki pove, da so evakuirali njen avtobus in ne ve kako domov. Potem pokliče mamo.
20.44 – Pavli in Manja sporočita, da so blokirani v parlamentu. Branke ne dobim na telefon, po Viberju pa sporočim zadevo ožjemu krogu NSI. S pozornostjo se javi Jože.
Tarte flambé je zelo okusna. Vse pripravimo doma, pove pravi Alzačan.
Malo pred deseto se odpravim do mojega začasnega stanovanja. Pred blokom sta dve ponudnici ljubezni. Vprašam ju, če vesta za streljanje. Vesta. Svetujem, da bi bilo bolje iti domov. Odgovor je: “Da?!”
S. mi sporoča, da je eden mrtev, šest ranjenih, na delu pa 2500 vojakov in policistov, center in ustanove blokirane, vsi Slovenci ok. Kot mož civilne zaščite mi pošilja nekaj dobrih strokovnih nasvetov za preostanek noči. Hvala S. za solidarnost.
Potem pokličem še francoskega kolega D. Pove, da je več mrtvih, da je storilec na begu in da je napovedan še en teroristični napad.
22.40 – zaskrbljeni Michel. Eden od storilcev naj bi se zatekel v Neudorf. Potem ni čudno, da helikopter tako blizu leta.
Ožbej in N. želita srečo.
Razmišljam o predpostavkah. Ko sem sam korakal proti svojemu stanovanju, sem nekako menil, da se mi tu, stran od centra ne more kaj posebnega zgoditi, da nisem tarča. Ko sem zvedel, da je storilec doma v bližini in poslušal preletavanje helikopterja, se mi moja predpostavka ni zdela več tako zanesljiva. Gotovosti ni. Lahko se zgodi komurkoli in kjerkoli.
00.06 – Srečno noč želi Branka. Vesela, da sem na varnem.
00.40 – Pauli sporoča, da bodo sodelavci spali v parlamentu.
Sreda, 12.12.
Ponoči so opustili varovanje EP. Šofer pride ob napovedani uri. Pove, da je storilec še na begu in da ima zajeten kriminalni dosje v Nemčiji in v Franciji. Upam, da bodo tisti, ki so včeraj skupaj s Fajonovo trdili, da ni prav nobene povezave med migracijami in terorizmom, po včerajšnjem streljanju na božični tržnici vendar še enkrat premislili svoje neosnovane trditve. Včeraj se ni zgodilo prvič. Lani se je na božični tržnici v Berlinu.
Pred osmo najdem svojo štiriglavo ekipo v uradu v sorazmerno dobrem razpoloženju. To pot je kavč prav prišel, sicer ga ne smemo uporabljati za spanje.
Ob osmih se letos zadnjič dobimo na ekumenskem molilnem zajtrku. Vodi ga britanska laburistka iz Škotske, C. Stihler. Mimogrede – zaradi grožnje z brexitom si je že poiskala novo službo. Nastopi jo februarja. Slovaškega kolega, ki bi moral pripraviti uvodno razmišljanje ob bibličnem tekstu, zaradi včerajšnjega nesrečnega dogajanja ni. Parlament je lahko zapustil šele po tretji uri. Zato si pomagamo z Iz 40:31.
Ena od kolegic je bila včeraj čisto blizu in je videla dva človeka na tleh, vendar ni vedela, za kaj gre. Drugi je množico footgrafiral in tudi ni vedel za vzrok.
Pogovarjamo se, kako taki dogodki v trenutku bistveno spremenijo razmere, poglede, občutljivosti in prioritete.