Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Severna Mezopotamija, žitnica.
Spominjam se Pahorjevega Zaliva, v katerem je veliko poročal o narodih brez temeljnih pravic, med njimi tudi o Kurdih.
9.00 – Hasanov han. Spodaj je bilo včasih za konje, v sredini za obede, zgoraj za spanje.
Na zajtrk nas povabijo gospodarstveniki. Na tako široko jutranjo ponudbo nismo navajeni. Sedem vrst sira za zajtrk res še nisem doživel, da o vsem drugem ne govorim. Podjetniki pravijo, da devet mesecev miru po tridesetih letih državljanske vojne dobro deluje na njihove posle. Takega mnenja so nasploh tudi drugi ljudje. Da bi le trajalo.
10.00 – pri županu Dyarbakirja. Pozdravi nas z vrtnicami, ki jim ne zmanjka vonjavne moči do poznega večera, ko končno doživijo vodo. Župan je temeljit. Kurdi so eden od najstarejših narodov v tem delu sveta. Primerjajo se z Armenci. Nadaljevanje dialoga je nujno. Devet mesecev miru je bila čudovita izkušnja. Potrebna je verodostojna politika, pot nazaj v nasilje ne more prinesti nič dobrega. Kurdi hočejo temeljne pravice, med njimi pravico do vzgoje v materinščini. Za to še ni političnega soglasja. Veliko ljudi je še vedno zaprtih. Narod ne more dihati s samo 10% kapacitete.
Glede Sirije je zelo zaskrbljen. Govorimo o protestu na trgu Taxim, o pogojih za trajni mir, Siriji, razvoju turizma, Evropi itd. Zanima me, kaj se da urediti z ustavo in za katere zadeve so potrebni posebni zakoni.
11.30 – pri guvernerju. Podobna izmenjava mnenj kot pri županu. Ne želijo samo temeljni pravic, ampak socialne in gospodarske pogoje. Dosedanjo pomoč vlade ocenjuje pozitivno. Močna civilna družba. Glede islama – naša vera prepoveduje ubijanje. Pričakuje, da bo v ponedeljek predsednik vlade Erdogan v demokratičnem paketu podprl nadaljevanje mirovnega procesa. Ko govorimo o demonstracijah na trgu Taxim, je treba razlikovati med razlogi za demonstracije in vire nasilja. Oboje ni nujno povezano.
13.00 – kosilo s podjetniki. Govorijo o naravnih pravicah narodov, o veselju nad mirom, za legalne garancije temeljnih pravic, zavzemajo se za amnestijo in kritični so do nacionalnih medijev. Hočejo vzgojo v materinščini, izpustitev politični zapornikov, želijo ustavo v kateri so bodo prepoznale vse etnije. Opozarjajo na problem beguncev. Sirci so zelo ponosni ljudje. Zelo jim je težko, da so odvisni od drugih. Kritični so do Evrope. Razloživa, česa v pristopnem procesu Turčija kljub jasnim zavezam ni opravila. Ciper je eden od elementov.
16.00 – Največja armenska cerkev na Bližnjem vzhodu. Še ena dobra podlaga za razvoj turizma. Včasih so imeli Armenci tu zagotovljenega podžupana in še kaj drugega. Pobirali so tudi davke. Zaradi znanih žalostnih dogodkov ob koncu prve svetovne vojne se je njihovo število močno zmanjšalo.
Proti večer prevozimo najbolj razvijajoči se novi del mesta in tam tudi večerjamo. Sedaj je naš pogovorni menu že kar dobro definiran. S kolegom blago vprašava za vino. Tu ga nimajo. Naročiva ga lahko šele v svojem hotelu. Dobrega rdečega iz Trakije. Razgovorijo se tudi tisti, ki ne pijejo. Kaj vse ne pride na dan…
23.27 – slišim streljanje. Mogoče so bili samo slepilni naboji ali pasje bombice. Vsekakor se mi ni zdelo prijetno. Ulice v okolici so še precej žive.