Velikokrat me ljudje sprašujejo, kakšen je moj delovni dan ali teden. V odgovor nastajajo ti dnevniški zapisi …
Kljub včerajšnji pozni debati, ki nas je močno razživela, s spancem nisem imel težav. Pozdravi me sončno jutro. Pogled na Bospor in ladijski vrvež doživljam kot privilegij.
Zdi se mi, da sem preživel v Turčiji več kot en teden. Verjetno zato, ker so bili vsi dnevi nabiti s srečanji in vsebino. Veliko smo zvedeli in videli. Turška politična slika je manj jasna kot je bila pred nekaj leti, napovedi razvoja bolj tvegane.
9.00 – pogovor z enim od vodilnih Alevitov. Aleviti so še ena od turških identitet, ki od začetka republike živi v javni anonimnosti. V času otomanskega imperija so nastradali. O njih vemo v Evropi na splošno zelo malo. Mogoče tudi zato, ker je na razpolago malo pisnih dokumentov. Marsikaj gre naprej samo z ustnim izročilom. Imajo svoje molilnice, kar ne pomeni, da ne hodijo tudi v mošeje. Ubijanje je prepovedano, izogibajo se ga tudi v primeru samoobrambe. Tudi oni pričakujejo, da se bo odnos do njih spremenil. Naš sogovornik je kritičen do evropske ignorance. Ključno je, da je ustavni člen o verski svobodi uresničen. Odnos med državo in religijo ostaja zapleten in kompleksen.
10.50 – na pot proti letališču. Z Duffom, britanskim liberalcem, še nisem preživel toliko časa. Vesel sem njegovih jasnih pozicij in direktne govorice. Govoriva o Thatcherjevi. Ta teden je poteklo 25 let od njenega znamenitega govora v Bruggeu. Veliko se govori o njeni vladarski železnosti, manj o njeni načelnosti in odločnem zavračanju komunizma. Z evropskimi liberalci kot je Duff, nimam težav. Probleme imam s tistimi bivšimi komunisti, ki so pod novo etiketo prevzeli samo ekonomski liberalizem, ko pa gre za vrednote in odnos do preteklosti, vztrajajo na starih ideoloških pozicijah. Ko sem prvič srečal liberalno legendo Genscherja, je imel do komunistov tršo linijo kot krščanski demokrat Kohl.
12.45 odletimo. 1300 km do Ljubljane. Na letalu ne slišim ničesar v slovenščini. Večkrat sem že protestiral pri različnih družbah in za različne jezike. To pot bom preveril, kaj se da narediti po liniji Komisije. Razmišljam o pisni deklaraciji. V njej bom zahteval, da vsaka letalska družba, ki leti v neko državo, uporablja za potnike, ki potujejo vanjo ali iz nje, (tudi) uradni jezik te države. Že zaradi osnovnega spoštovanja.
13.45 Brnik. Dež.
15.00 – kosilo v čast V. in B., ki sta se pred kratkim poročila in njunih staršev. Pozneje se pridružita A. in J. Himalajska ekipa, ki je na kolesih predihala 1300 km Indije, se je prejšnji teden vrnila. Iskrene čestitke. Mislim, da gre za prvi tak slovenski projekt v Himalaji. Za finale odigra moška komponenta hitri šahovski turnir. Zmagajo gostje.