Nam ne bi bilo treba biti med zadnjimi predlagatelji imen za evropskega komisarja/komisarko, če bi se zadeve lotili na bolj pameten način.
Če bi odločujoči videli v tem zadevo nacionalnega pomena, ne pa političnega ali ideološkega prestiža, bi bila imena kandidatov že zdavnaj v Bruslju in bi lahko še kaj “izbirali”.
Ker ni tako, smo v časovni stiski, hkrati pa imamo nepotrebno fronto med odhajajočo in prihajajočo vlado, celo pretnjo odpoklica.
Veliko bolje bi bilo, če ne bi začeli pritiskati z imeni (kdo mora in kdo ne sme biti), ampak bi se najprej dogovorili, katerim kriterijem naj ustreza naš/a kandidat/ka. Ko bi imeli kriterije, bi z lahkoto našli tudi ustrezne ljudi.
Predlagam nekaj temeljnih kriterijev:
- izkušnje v evropski politiki,
- dobro znanje jezikov,
- politični doseg
- veselje do pozitivnega stresa.
Učinkovit komisar je lahko samo politični komisar. Še Potočnik se je nekako politično opredelil – za ALDE. Zakaj? Ker mora za svoje predloge, direktive … dobiti politično podporo. Naj mi kdo pokaže, koliko je nestrankarskih, tehnokratskih, uradniških kandidatov, ali koliko jih je takih med sedanjimi komisarji.
Slovensko geslo o strokovnosti in nepristranskosti v Bruslju ne prime. Bruslja politično opredeljeni ne motijo, oziroma so zaželjeni. V Evropskem parlamentu in v Svetu odločajo politično opredeljeni ljudje. Predsednik Evropske komisije želi vedeti, s kom bo delal. Tudi če bo Slovenija poslala “strokovnajka”, bo jasno, katera politika ga je izbrala in se ga bo držala njena barva. Stroko zagotavljajo tisoči specialistov v subsistemu, ne pa komisar.
Zdi se mi, da želi slovenska vlada kontrirati dejstvu, da je predsednik Evropske komisije z desne – z levim kandidatom. Zdi se mi koristno, da bi vlada kljub črno-rdeči koaliciji v Evropskem parlamentu proučila tudi možnost kandidature, ki bi bila politično bližja predsedniku.
To bi bilo tudi v skladu s kriterijem demokratične legitimnosti, zaradi katere je postal predsednik Evropske komisije Juncker. Zakaj ne bi veljal tudi pri članih komisije.
Pričakujem, da bo prišlo v Sloveniji čim prej do političnega dogovora in do predstavitve več imen – med njimi naj bo tudi kdo iz zmagovite opcije na evropskih volitvah. Ustrezni kandidati bi se dobili sicer na desni in na levi.
Če pa bo šla vsa energija v zgolj “našega komisarja”, se bomo osmešili. Tudi samokandidatur ne priporočam.