Zasedanje politične skupine Evropske ljudske stranke

Strasburg, 13.3.19

Pri razpravi o Fideszu se mi zdi potrebno upoštevati širšo sliko, kot tudi posledice ene ali druge dokončne odločitve.

Najprej se sicer lahko pogovarjamo o tem kaj je bilo in kaj ni bilo pošteno, ali prav v odnosu Orbana do Junckerja in Sorosa, vendar to po mojem mnenju  ni ključen element v zgodbi. Ta je bolj strateške narave. Povezan je z naravo oziroma identiteto ter prihodnostjo Evropske ljudske stranke in Evropske zveze.

Res je, da stranka in skupina že leta ne govorita enotno o vrednotah in načelih, četudi citiramo Schumana in Adenauerja. Kar je postalo skoraj samoumevna glavna ideološka smer v Zahodni Evropi, ni bilo v celoti sprejeto v Srednji Evropi. Celo slavni Jacques Rupnik je dejal, da je v tej smeri potrebnega več dialoga.

Če lahko nekatere delegacije Evropske ljudske stranke govorijo o splavu ne kot možnosti, ampak kot človekovi  pravici,  potem imajo druge tudi pravico se obnašati bolj krščansko-demokratsko oziroma zavzeti drugačen odnos do nedotakljivosti življenja.

Orban je jasno govoril o identiteti, migracijah in družinski politiki, celo o krščanstvu. Vendar ne z ideološkega, ampak s  kulturnega vidika. Videli smo oznako, ki je sledila –  la droite identitaire, identitetna desnica.

Premalo se zavedamo, da je Srednja Evropa zgodovinsko, kulturno in politično drugačna. Medtem, ko se je dobršen del Srednje Evrope in Balkana stoletja boril s turško prisotnostjo, so se lahko nekatere zahodne države ukvarjale z bolj eksotičnimi geografskimi območji. Ko je Zahod gradil skupnost miru, svobode in blaginje, smo se na Vzhodu borili za ohranitev  “zahodnih” vrednot pod komunistično diktaturo. In to ne samo za nas, ampak za celotno Evropo.

Kar se tiče krščanstva – Zahodno Evropo so po 2. svetovni vojni vodili močni voditelji, ki jih je navdihnilo krščanstvo. Pol stoletja kasneje so ljudska politična gibanja iz podobnega na navdiha na Vzhodu naredila zgodovinske spremembe. Na prvih demokratičnih volitvah pred 30 leti so krščansko demokratske stranke slavile zmago od Baltika do Jadrana in Črnega morja. Tudi na Madžarskem. In od takrat smo člani iste, najbolj vplivne politične družine v Evropi. Skupaj smo dosegli veliko.

Prvo vprašanje, ki si bi ga morali zastaviti danes, ali čez en teden, ni kdo je močnejši, kdo bo zmagal ampak kaj bo zmagalo, katera vizija Evrope. Zato se moramo pogovarjati strateško in o ključnih stvareh, ne o kozmetiki in taktiki. Odkrito se pogovorimo o naših razlikah, da bomo lahko našli skupne imenovalce. Ne moremo živeti v Evropski zvezi dveh migrantskih politik. Ne moremo živeti v isti Zvezi z dvema razumevanjema vladavine prava.

Delitve nas ne bodo naredile močnejše. Zato pozdravljam prizadevanja Manfreda, Josepha in drugih, da bi se strinjali na področjih, ki nas bodo okrepila in ne veselila naših tekmecev.

Pred tridesetimi leti smo videli razdeljeno Evropo, sedaj vidimo razdeljeno Evropsko ljudsko stranko. Rad bi videl enotno stališče Evropske ljudske stranke. V primeru, da se ne bi mogli strinjati, se dajmo v tem času vzdržati radikalnih odločitev. Pred dnevi je Orban v nekem intervjuju dejal, da je Fidesz CSU v Evropski ljudski stranki. Če je temu res tako, vidim znamenja upanja. Na koncu je treba poudariti še to, da je bil Fidesz ena najbolj zvestih delegacij te skupine – poglejte statistike glasovanj.