fbpx
Back to Top

IN MEMORIAM: Nagovor ob slovesu od podpredsednika osamosvojitvene vlade dr. Andra Ocvirka

Updated on

Spoštovani gospod podpredsednik, dragi Andrej, dragi svojci, spoštovani žalujoči!

Poslavljamo se od sedmega ministra osamosvojitvene vlade, njenega podpredsednika za gospodarstvo dr. Andra Ocvirka. Cenil sem njegov pogum, ko se je sredi aprila 1991  priključil vladi v zahtevnem finalu osamosvajanja in prevzel glavno  odgovornost za njegovo gospodarsko razsežnost. Z mirnim značajem, jasno linijo ter dobrim poznavanjem Beograda je  uspešno izpeljal tudi zelo občutljive elemente gospodarskega osamosvajanja.

Zavedal se je velike odgovornosti ob zavesti, da smo prevzeli vlado ob osem odstotnem upadanju gospodarstva in ekstremni inflaciji. Zato se je temeljito pripravil na ključni čas po proglasitvi samostojnosti, ko je bilo treba pomagati gospodarstvu pri preusmeritvi od izgubljenih  južnih trgov na zahodnega in dokazati svetu, da smo gospodarsko sposobni stati sami na svojih nogah.

Zelo je zaslužen z ekipo gospodarskih ministrov, da je prišlo do nujnega in enkratnega sožitja med slovenskim gospodarstvom in slovensko vlado, ki je z reformami vzpostavila naklonjene pogoje za gospodarjenje in v mednarodnem prostoru pomagala k normalnemu poslovanju in uveljavitvi slovenskega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je pokazalo izredno sposobnost prilagajanja na nove razmere, vlada pa posluh za njegove potrebe. Brez tega se ne bi izšli iz krize in se ne bi čez dve leti pokazala nova gopodarska rast. Gospodarstvo je začelo dihati z Evropo po evropsko.

Andro Ocvirk je bil kemik. Bolj ga je zanimalo, tisto kar  veže, kot tisto kar razdvaja. Bil je lojalen in ni sodeloval pri rušenju osamosvojitvene vlade. Globoko sem mu hvaležen za njegov osamosvojitveni prispevek. Njegovo delo naj ostane  spoštljivo vzidano v naš spomin.

Spoštovana gospa Ančka, draga Andrej in Rok, mogoče ste kdaj plačali ceno za politični angažma svojega moža in očeta. Ponosni ste lahko, da ste živeli z možem, ki je svojemu narodu in njegovi državi posvetil najžlahtnejše moči.

Osebno sem vesel, da sva ves čas ohranila prijateljski in spoštljiv osnos.

Hvala Ti, dragi Andro.

Počivaj v miru!

Družini, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki za njim žalujete izrekam iskreno sočutje.

Prvi dan po postu.

Updated on

Zbudim se s čudovitim občutkom miru, jasnosti v glavi, enovitosti (kemiki bi mogoče rekli, da se mi je zgodila izotonija) in pretočnosti v telesu.

Četrti teden je prinesel samo še bolj fino in stabilno počutje. Občutek imam, da v telesu ni ničesar preveč, da se je v celicah zgodila obnovitvena preobrazba, da je avtofagija opravila svoje.

Zahvalim se za čudež bivanja, za noč in za jutro, za družino, za prijatelje in sveže napadalce. Opravim duhovne in telesne procedure.

Tehtnica pokaže 73,5 kg. Se pravi, da sem izgubil 11, 5 kg. Trideset dni posta sem opravil igraje. Tudi danes popijem kozarec gline. Med postom sem temeljito  obnovil vedenje o glini in se še bolj prepričal o njeni izredni zdravilni moči.

Čutim tako veselje do gibanja, da dodam deset minut in odtečem pol ure - puls takoj po teku 80.

Ko tečem, razmišljam, kako bi definiral zdravje. Včasih sem mislil, da si zdrav, ko te nič ne boli, danes bi rekel, da je bistven izraz zdravja VESELJE DO ŽIVLJENJA. Čutim polet, telo in duh me vabita, naj nekaj podvzamem. Zagrabi me  misel na zimski vzpon na Triglav, ki sem ga v nedeljo po smučarskem teku na Pokljuki užival iz zraka. Mika me, da bi šel s Cessno pozdravit Veliki Klek.

Včeraj zvečer sem prebiral postne avtoritete Buchingerja, Dahlkeja, Lütznerja in Videnška.

Vsi pravijo isto - ključen je prehod iz posta. Ni se težko postiti, težje je opraviti prehod v normalno življenje. Največjo neumnost bi storil, če bi se prvi dan na polno najedel. Potreben je postopen prehod. Telesu je treba dati priliko, da začne počasi zopet izločati prebavne sokove. Že vrsto let pojem prvi dan jabolko. Danes pojem bio-carjeviča z moje rojstne parcele. Jutri bom dva. Če bi se prehitro odprl hrani, bi lahko dobil težo nazaj prej, kot sem jo izgubil. Pripravim si jedilnik za naslednje dni. Stroka svetuje, da prehod v normalo traja vsaj tretjino časa posta. Spet se spomnim priporočila in prakse jogijev - hrano popij, vodo pojej.

Zdaj se ponuja enkratna prilika, da po enomesečni odsotnosti slabih navad, uvedem tisto, kar bo občutek zdravja ohranjalo. K temu spadajo najprej majhni obroki bio hrane in temeljito žvečenje.

Trudil se bom za posvečeno pozornost pri uživanju hrane, vzel si bom čas in poskrbel za mir.

Po koprivinem čaju z žličko medu si bom pripravil zmešek (smoothy) iz mojih jabolk, klorofila polnega listnatega ohrovta in prvega letošnjega čemaža. Če je dober za medvede, bo tudi zame.

Potem pa moram končati priprave na posebno nalogo. Ta teden bom začel učiti slovenščino belgijsko študentko, ki ima slovenske stare starše.

“Ali je treba umreti, da te slišijo?” /Telegrafsko iz Evropskega parlamenta/

Updated on

“Ali je treba umreti, da te slišijo?”

To se je pred politično skupino ELS pravkar vprašala vdova umorjenega župana Gdanska Magdalena Adamovicz. Njen mož je hotel graditi, ustvarjati. Borila se bo naprej.

Brexit

V Veliki Britaniji se ni včeraj zgodilo nič v smeri rešitve. Parlament se je izrazil proti odhodu brez dogovora, ni pa potrdil predloga za podaljšanje roka. Mayeva se bo še enkrat napotila proti zaprtim vratom. Bruselj se noče še enkrat pogajati o že dogovorjenem. Se je pa po dveh letih vodja laburistov Corbyn pripravljen srečati z Mayevo. I cant believe.

Latvija

Naš kolega C. Karinš je prevzel vlado v Latviji. S tem je ELS okrepila svoje vrste v Evropskem svetu. Iskrene čestitke!

Konferenca o Razširjenem presejevalnem programu za nedonošenčke

Govorim na povabilo podpredsednika EP Castalda. Pozdravim novi italijanski zakon in se zavzamem za bolj naciljano in bolj ambiciozno evropsko politiko, še posebej glede preventive.

Dr. Boselli o redkih boleznih - poznamo jih okrog 6000, kar zadeva okrog 30 milijonov Evropejcev. Te so kronične, progresivne, degenerativne, večkrat napačno diagnosticirane. Do prave diagnoze traja v povprečju več kot pet let. V 70% se pojavijo že v otroštvu.

Kako omejena je v boju proti takim boleznim ena sama država. Treba je stopiti skupaj in zagotoviti dodano vrednost v prid bolnikom na evropski ravni.

Klinika medicine življenjskega sloga

Včeraj so se v Pučnikovi dvorani oglasili na mojem rednem popostnem srečanju  zelo zanimivi in zainteresirani ljudje, večina že s postnimi izkušnjami. Med njimi sem bil najbolj vesel zdravnice, ki je zapustila  standardno zdravniško delo in se pripravlja na odprtje klinike za medicino življenjskegasloga v Bruslju. Zanimajo jo izkušnje skupinskega postenja. Dogovoriva se, da bova organizirala skupinsko postenje v Evropskem parlamentu z medicinsko spremljavo. Vesel sem, da postaja poudarek na pomenu zdravega življenjskega sloga vse močnejši. Za zdravje smo seveda najprej odgovorni sami.

Tretji teden v februarju v EP /Telegrafsko iz Evropskega parlamenta/

Updated on

V petek sem pokopal dva prijatelja, oba sta bila Tomaža, obema sem spregovoril ob grobu. Oba sta bila velika človeka in oba sta bila na slovo pripravljena.

V soboto sem skočil na Dunaj na Panevropino konferenco o prihodnosti Evrope. Povedal sem, da me ne skrbijo toliko evroskeptiki, kot neenotnost pro-Evropejcev. Zmeniti se moramo, kaj hočemo zares delati skupaj in ko se zmenimo, mora to držati. Ponovno se zavzamem za več dialoga med Zahodno in Srednjo Evropo. Ne bo dobro, če bomo pod istimi besedami mislili na različno vsebino, zlasti ko gre za vrednote in načela.

Turbulenca po nezaslišanem Tajanijevem govoru v Bazovici se ni še čisto polegla. Njegove besede niso prizadele samo poslank in poslancev iz Slovenije in Hrvaške, kot korak nazaj so ga doživeli tudi številni drugi kolegi. Vsekakor pa smo s skupnim nastopom dosegli, da se je Tajani za svoje besede opravičil in jih obžaloval. Novogoriškemu županu Miklaviču sem odpisal, da lahko pri takih zadevah računa name. Pri teh stvareh ne bi smeli poznati desnih in levih, ampak samo domoljube. Vesel sem, da se je zgodbe lotil tudi Spiegel in citiral mojo zavrnitev Tajanijevega prvega opravičila.

Mayeva je te dni hodila v Bruslju od Poncija do Pilata in naletela na zaprta vrata. Pogajanja so mimo. Ne laburisti, ne konzervativci niso sposobni ravnati v nacionalnem interesu. Do konca roka je še en mesec, bližamo se ločitvi brez dogovora. Vemo pa, da bodo posledice. Poročajo mi, da se Britanci pospešeno oskrbujejo z osnovnimi artikli, kot bi se pripravljali na vojno. Noro.

Kolega mi pove, kako je bilo na münchenski varnostni konferenci - Merklova je bila jasna. Tako tudi španski zunanji minister Borell, naš nekdanji kolega in predsednik EP. EZ in ZDA se razhajata. EZ bo morala poskrbeti za svojo obrambo sama.

V Španiji bodo imeli parlamentarne volitve konec aprila. V Franciji se je od politike poslovil A. Juppé. Premaknil se je na Ustavni svet. Republikanci se glede evropskih volitev držijo pod desetimi odstotki, Macrona se še drži rumena barva.

Z ekipo pogledamo volilno napoved za evropske volitve. Taktika na strani slovenske pomladi se izkazuje za napačno. Kaže, da ne bomo ponovili enkratnega rezultata iz leta 2014, ko smo dobili pet od osmih poslancev. Danes je razmerje obrnjeno. Ločen nastop NSi in SLS lahko rezultira v dve ničli, pa ne zaradi Šarca. Prepričan sem, da je nujen in tudi možen boljši rezultat.

Skupni trg ni dovolj, potrebujemo evropsko dušo /Telegrafsko iz Evropskega parlamenta/

Updated on

V Kašmiru sta se udarila  Indija in Pakistan. Od leta 1971 ni bilo tako trdega odnosa. Ko so sestreljena letala, gre zares. Diplomaciji obeh držav intenzivno komunicirata s poslanci.

Brexit - zadeve postajajo predvidljive. Strah pred gospodarskimi posledicami nedogovorjenega odhoda iz EZ začenja vplivati na politiko, celo na vodjo laburistov Corbyna. Premierka Mayeva. O dala njen dogovor ponovno na glasovanje 12. marca. Pričakuje se ponovna zavrnitev. Potem se bo treba odločiti med nedogovorom in podaljšanjem roka. Kot razumem analitike in prijatelje iz Londona,  gredo zadeve v smeri preložitve roka in drugega referenduma. Torej bomo, kot sem napovedal, videli naše britanske kolege ponovno na volitvah za EP, upam, da brez populista Faraga.

Sedemnajst predsednikov vlad pisalo Tusku. Pozdravljam pismo jasnih opredelitev, še bolj bi bil vesel, če bi ga podpisali tudi predsedniki vlad največjih držav članic. Skupaj lahko napredujemo samo, če se strinjamo glede ključnih izzivov ter vrednot in načel za terapijo. Seveda je na mestu  poudarek na nadaljnji izgradnji skupnega trga, ki zahteva koherentnost v smeri gospodarske, okojske in socialne trajnosti. Vse to pa v kontekstu digitalizacije, umetne inteligence, velikih podatkov in zelene ekonomije.

Žal mi je, da predsedniki vlad v omenjenem pismu niso bili pozorni na podcenjeno vprašanje zdravja. Zdravje ni samo sektor ali vidik, je bistvena razsežnost in vprašanje preživetja vsaj za tiste, ki poznajo zdravstevne trende. Ne more biti več Evrope z manj zdravja. Bolni in zdravi pričakujejo, da bo EZ naredila več za zdravje. Državljani zahtevajo dodano vrednost,  ki je nujna in možna, če države članice sodelujejo.

Spomnimo se, kaj sta rekla Schuman in Delors - ekonomija ni dovolj, potrebujemo evropsko dušo.

Zdrava evropska duša misli na drugega in na evropski skupaj.

Včeraj sem s s kolegom Leinenom gostil konferenco o ajurvedi. Na njej je bil glavni govornik dr. Kiran Valsan, ugledni ajurvedski zdravnik. Ajurvedo imajo številni za mater medicine, ki se ne ukvarja samo z boleznimi, ampak na holističen način s celim človekom. Za Indijce je to veda o življenju. V Evropi je vse več zanimanja za ajurvedo, ne zaradi indijske propagande, ampak zaradi bolnikov, ki želijo izbiro. V Švici je sistemsko  priznana kor del zdravstvene ponudbe, v EZ pa je odnos po državah zelo različen.

Predavatelj je dal poudarek na sposobnosti ajurvede, da s pomočjo diagnoze na podlagi utripa ugotovi neravnotežja in bolezni v zgodnji fazi razvoja. Svoje znanje je kasneje pokazal tudi s pregledom moje malenkosti. Glede na to, kar je videl, bi rekel, da je jasnovidec. Posebej me je veselilo, da ni zaznal “aktivnih rakovih celic.” Za preživelega za rakom prijetne besede.

Včerajšnji dan sem zaključil v prešerni družbi obiskovalk in obiskovalcev EP iz Selške doline.

Koliko več časa bomo imeli za naše goste, ko jih bodo stregli roboti.

Updated on

Joško Sirk - Koliko več časa bomo imeli za naše goste, ko jih bodo stregli roboti

Današnji dan je zaznamovala Primorska. Najprej s srečanjem z novinarji pri Hrastu. S Patricijo, Tanjo in Francijem smo predstavili vsak del svojega poslanskega dela.  Nekaj ga je bilo povezanega s Primorsko. Pri meni delo za direktivo, ki je v podporo letalski proizvodnji Pipistrela, podpora medobčinskemu in čezmejnemu sodelovanju občin Posočja, ki ga vodi beneški Slovenec, župan Alan Cecutti, pa tudi uspeli predlog, da je postal državljan Evrope primorski rojak dr. Evgen Bavčar.

Potem skočiva z Markom v Staro Gorico. Na Travniku se krepi s kavo ekipa Novega glasu z Jurijem Paljkom na čelu. Ob prijetnem opoldnaskem soncu se pogovarjamo, kaj se je zgodilo z nami in Evropsko zvezo od 1. maja 2004, ko smo vanjo vstopili. In obžalujemo, da Romana in najboljše kave v njegovem Roman-baru ni več. Tudi na novi lokaciji ni bila slaba.

Ob enih se ustaviva v Šempasau na Festivalu vin in oljčnega olja. Tako dobre konference o prihodnosti Evrope že dolgo nisem poslušal. Uživam v duhovitosti,  jasnovidnosti in konceptih starega znanca Joška Sirka. Zanj je gostiteljstvo pomembnejše od gostinstva. Provocira z idejo sobe brez postelje. Pri njem ne dobiš ključa od sobe, ampak od gozda. Veseli se časa, ko bodo stregli roboti, potem bodo imeli v njegovi La Subidi veliko več časa za delo z gosti.

Uroš Štefelin iz Podvina nadaljuje v istem duhu. Stare recepte je treba uporabiti s pozornostjo do novih časov, predvsem pa imeti dobro lokalno surovino. Za kmete je najboljše, če stopijo skupaj.

Vinar Franco Kozlović iz Momjana se spomni nekdanjega odhajanja ljudi in se veseli  novega vznika vinarstva, zapoje slavo svoji malvaziji in napove bolj fino in bolj kompleksno gastronomsko doživljanje.

Vesel sem jasne besede vinarja Klemena Mlečnika iz Bukovice. Že drugi Mlečnikov rod se zavezuje ekološki pridelavi.

Dejana Baša, predstavnica Turistične zveze TIC iz Nove Gorice predstavi filozofijo in dosežke Gogourmeta. Dobra stvar, ki povezuje in daje rezultate.

Z vsem povedanim je uglašena predstavnica HITa. Suvereni moderator omizja Sašo Dravinec zašpali vsebinsko bogato debato s poudarkom na skupnih imenovalcih.

Ob ponedeljkih ne jem, vendar iz Šempasa nisem odšel lačen. Omizju čestitam za bogat menu modernih konceptov, podarjeno oljčno olje BOSE pa s hvaležnostjo vzamem na letalo za Bruselj.

Zadnji dan pred začetkom kampanje – dosežki in spomini

Updated on

To je zadnji dan pred začetkom kampanje. Jutri bomo razlagali načrte, danes še lahko pišem o preteklem mandatu.

Bil je najzahtevnejši doslej in najbolj delaven. Vanj smo vstopili z grško, špansko, portugalsko in ciprsko gospodarsko krizo. Vse te države so okrevale. Zveza gospodarsko že dolgo ni tako dobro stala in dosegla tako nizke nezaposlenosti. Na novo se je zaposlilo 12 milijonov ljudi. Investicijski program Evropske komisije je prinesel rezultate.

Potem smo doživeli begunsko krizo. Čez pol milijona beguncev in migrantov je šlo tudi skozi Slovenijo. Beguncev skoraj ni več, migranti še vedno prihajajo in ostajajo eden od glavnih izzivov Evropske zveze. Ne moremo imeti ene Zveze in dveh migracijskih politik.

Videli smo, da je vse več posledic podnebnih sprememb, ki se jih lahko lotevamo samo skupaj, naj gre za poplave, gozdne požare…Vstala je evropska in svetovna mladina in zahtevala odgovornost z ukrepi. Mladi razumejo, da gre za preživetje.

Povečali smo pozornost do mladih, z več denarja za Erasmus+ program, z mladinsko shemo in še kaj. Sam sem v tem mandatu šestdesetim mladim s plačanim stažiranjem omogočil evropsko delovno izkušnjo, ki bo v karieri prav prišla.

Prispeval sem k temu, da je zdravje, posebej pa boj proti raku doživelo močnejšo politično pozornost. Bistveno sem prispeval k odločitvi politične skupine ELS, da je določila boj proti raku kot prednostno nalogo za naslednji mandat. Pomembno se mi zdi, da sem prispeval podvojitvi denarja za raziskave raka in preventivo. Kar pomeni 400 milijonov do leta 2024.

Že tretjič sem bil izbran za najposlanca na področju zdravja. Bil sem poročevalec za borelijo, ki postaja vse večji izziv.

Ponosen sem, da sem lahko pomagal slovenskemu gospodarstvu. V sodelovanju s Krko smo dosegli take rešitve, ki pomenijo večjo varnost pri zdravilih za bolnike, za proizvajalce pa boljše poslovne pogoje. Z dvigom največje teže ultralahkih letal na 600 kg nismo samo pomagali Pipistrelu in drugim podjetjem, ampak poskrbeli za večjo varnost pilotov in potnikov. Proizvajalci, piloti in kontrolorji letenja govorijo, da se s tem začenja nova doba za to kategorijo letal in letenja.

Moje najpomembnejše poročilo je bilo o Strateškem sodelovanju EZ z Japonsko. Na moj predlog so med strateške teme uvrstili tudi zdravje, še posebej z mislijo, da imamo eni in drugi vse več starejših. Hkrati je bil sprejet Sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki odpira nove možnosti tudi slovenskemu gospodarstvu. 2000 delovnih mest je pri nas že povezanih z japonskimi investicijami.

Posebej pa sem vesel, da se je v Strasburgu lepo prijela potomka najstarejše trte na svetu, da me je v Evropskem parlamentu obiskalo doslej največ obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, da je mojo pisarno v Ljubljani obiskalo čez 5000 srednješolcev in da smo za piko na i ob koncu mandata organizirali dobrodelno prodajno slikarsko razstavo slovenske Karitas na slovenski ambasadi v Bruslju.

Brexit, borelioza in Balkan /Telegrafsko iz EP/

Updated on

Zanimivo je bilo že na Brniku. Srečal sem državnega sekretarja za evropske zadeve g. Božiča z ekipo na poti na pogovore o programu predsedovanja trojke, v kateri bo tudi Slovenija. V prvem predsedovanju se je Slovenija odmevno izkazala s prioriteto – bojem proti raku. S tem bi kazalo nadaljevati,  jaz bi dodal na področju zdravja tudi boj proti demenci. Vesel sem, da glede pozornosti do čebel ni treba dodajati argumentov. Uspeli smo s svetovnim dnevom čebel, sedaj je ključna naloga proglasiti čebele za ogroženo vrsto in sprejeti ukrepe za njihovo zaščito na evropski ravni.

Na letalu sem vesel izredne gostote bivših slovenskih zunanjih ministrov. Na sosednjem sedežu je Dimitrij Rupel, malo za nama pa Samuel Žbogar. Z Ruplom izkoristiva skoraj ves čas za pogovor o zadnjih tridesetih letih. Spomniva se nekaterih točk osamosvajanja, tudi skupnih anekdot, ne moreva mimo Janeza in Viktorja, spoštljivo se spomniva ministra Lojzeta Janka, ki se je kot osmi iz osamosvojitvene vlade poslovil pred nekaj dnevi.

Na letališču se pozdraviva z Jelkom Kacinom, veleposlanikom RS pri NATO.

Na poti z letališča prebiram informacije o streljanju v Utrechtu.

Začetek dela v pisarni je bolj pozitiven in me poveže s čebelami, ki so zaznamovale konec prejšnejga tedna. Nekdo mi sporoča, da pozna nekemično zdravilo proti  varoi,  glavni nesreči za čebele in čebelarje. Z velikim zanimanjem bom pogledal dokumentacijo.

Prvi telefonski klic je danes iz Nemčije. Nekdo mi sporoča najnovejša dognanja v zvezi z boreliozo, za katero sem bil poročevalec. Gospod poziva k novim korakom na ravni Evropske zveze.

Brexit. Slika ni manj zapletena. Ne kaže na še eno glasovanje o istem. Lahko se zgodi, da bo Velika Britanija imela evropske volitve (zadnji rok za razpis volitev je 4.4.) lahko pa tudi,  da bomo imeli legalno nepopolno sestavo EP in s tem zvezane posledice. Ostajam pri misli: Če se ne more odločiti politična elita,  naj se še enkrat odločijo državljanke in državljani.

Popoldne me čaka najprej zaslišanje o pravni državi v pristopnem procesu držav Zahodnega Balkana, potem pa pripravljalni sestanek za zadnjo sejo Skupnega parlamentarnega odbora – EP/Severna Makedonija.

Ves čas pa me bodo kolegi in novinarji spraševali, kaj mislim o Tajaniju in Orbanu. Obiskala pa me je tudi skupina dejavnih krščanskih demokratov s Kidričevega.

 

Šestindvajseti dan posta – kako hitro se na nabirajo postni dnevi

Posted on

Teža 75 kg. Deset kilogramov sem oddal. Skoraj bom dosegel študentsko težo.

Še naprej sem pozoren na dogajanje v telesu in stanje duha. Telo se odziva po istem, meni znanem algoritmu.

Nobenega občutka lakote. Z eno besedo – ZDRAVJE. Če je zdravje stanje, v katerem se počutiš čilega, polnega energije, veselja do življenja in dela ter ne čutiš potrebe, da bi karkoli dodajal. Marjan Videnšek bi dejal, da je to “naravno, normalno stanje.”

Po jutranji hvaležnosti popijem kozarec glinene vode, odtečem bos po stanovanju dvajset minut, opravim nekaj jogijskih vaj,  sprostilno vajo, nekaj vaj za glas in izmenično prhanje.  Sedaj sem dober za cel dan. Niti enkrat v teh dneh nisem čutil utrujenosti. Odkar sem ugotovil, koliko gibanja na dan potrebujem, nimam nihanj ne v razpoloženju, ne pri pritisku.

Za jutranje branje si vzamem prvo letošnjo številko Preporoda. Vesel sem, da je Marjan Videnšek dobil državno nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2018. Med predlagatelji nagrade, ki cenijo njegovo četrtstoletno spodbujanje ljudi k bolj zdravemu načinu dela so bili tudi zdravniki. Nekatere sem celo večkrat srečal na njegovih skupinskih postenjih.

Naj povem, da sem se postenja učil pri zdravnikih, zlasti pri dr. Ottu Buchingerju, vodilni nemški avtoriteti, ki se je sam pozdravil s postom, potem pa odprl postno kliniko, ki jo vodi sedaj uspešno že četrti rod.

Postenje sem prva leta tudi medicinsko spremljal. Ko sem videl, da vedno dosežem enak – odličen rezultat, sem s kontrolo prenehal. Osebna izkušnja največ šteje.

Zgodba o ne/Brexitu – kaj sledi?

Posted on
Junija 2016 se je na referendumu na pobudo takratnega predsednika vlade in predsednika Britanske konservativne stranke Camerona večina Britancev izrekla za odhod Velike Britanije iz Evropske zveze. V enostranski kampanji državljani niso bili pošteno informirani o posledicah izstopa, obljubljene so jim bile nemogoče koristi, v kampanji so bili izdatno prisotni tuji interesi. Vprašanje migracij je imelo odločujočo vlogo na izid referenduma (52% za izstop). Cameron je imel napačne predpostavke o izidu referenduma. Pričakoval je okrepitev svojega položaja. Po referendumu je zapustil politiko.
Na podlagi člena 50 lizbonske pogodbe je Velika Britanija marca 2017 začela postopek za izstop iz EZ. Takrat so se začela tudi pogajanja, ki jih je za EZ vodil Michel Barnier, s katerim sva imela danes zanimiv pogovor na to temo. Evropska stran je bila ves čas enotna, britanska stran pa ni dosegla enotnosti niti v vladajoči koaliciji. Bistvene točke za EZ so bile spoštovanje človekovih pravic nerezidentov iz drugih držav članic in britanskih državljanov v drugih državah članicah, meja z Irsko in dogovor o financiranju. To je bil pogoj za pogajanja o bodočih odnosih.
Končni dogovor je bil sprejet novembra 2018. Danes ga je britanski parlament pričakovano zavrnil. To se je zgodilo dva meseca pred iztekom roka. Sedaj ima Velika Britanija dve možnosti, ali izstopi z nevarnim ne-dogovorom, ali prosi za podaljšanje roka. V tem primeru bi evropske volitve potekale tudi v VB, kar bi odprlo številna vprašanja, med drugim tudi naslednje: Ali bi lahko britanski poslanci sodelovali pri volitvah novega predsednika Evropske komisije ob dejstvu, da bi formalni postopek izstopanja še potekal?
Ne verjamem, da bi lahko Theresa May v treh dneh po glasovanju predstavila plan B. V teh dneh lahko pričakujemo tri predloge – glasovanje o nezaupnici Theresi May, posledično nove volitve in predlog za drugi referendum. #brexit EPP Group in the European Parliament Evropski parlament Slovenija