fbpx
Back to Top

Kdo bo komisar iz Slovenije?

Updated on

Spet je vroče in spet brez potrebe. Kdo je kdo, je pomembnejše, kot kaj je kaj.

Namesto strateškega odločanja imamo prerivanje.

Najprej menim, da bi moralo biti predlaganje imena za komisarja iz  Slovenije zadeva nacionalnega pomena in interesa, ne zgolj vlade ali samo predsednika vlade. Temu primeren bi moral biti postopek, ki bi moral vključevati poleg vlade - formalnega predlagatelja, tudi   parlament oziroma opozicijo. Že dolgo predlagam, da bi bilo politično primerno, modro, predsednici Komisije pa nedvomno všeč, da bi vlada predlagala tri kandidate - med njimi nujno nekoga drugega spola in nekoga iz opozicije. Nova predsednica je željo po več kandidatih že jasno izrazila. Tako bi mela bolj proste roke glede političnega in vsebinskega ključa.

Politične volje v tej smeri zaenkrat ne vidim.

Po drugi strani vidim pri nas celo na visoki politični ravni nerazumevanje osnov delovanja Evropske zveze. Evropska komisija je politična institucija, ne strokovno združenje. Vanjo države članice predlagajo praviloma politike. Nemčija je npr. v zadnjih dveh mandatih predlagala G. Öttingerja, nekdanjega predsednika vlade dežele Baden-Würtenberg. Komisar je politično odgovoren za svoj resor, za uradniške zadeve pa ima ob sebi na stotine visokokvalificiranih uradnikov.  Za svoje oziroma namere oziroma cilje Komisije mora pridobiti politično podporo Evropskega parlamenta in Sveta. Sklicevanje na nekakšno “nevtralnost” ali strokovnost v Bruslju ne prijemlje. Diplomatske sposobnosti seveda niso odveč, ampak pridobitev večine za nek predlog  je politična zadeva. V bruseljskem ringu ima politična barva pomen. Poznavalcev delovanja Evropske zveze je veliko, nosilcev modernih evropskih konceptov ter oblikovalcev političnih večin pa veliko manj.

Veleposlanika Janeza Lenarčiča poznam in cenim še iz časov sodelovanja na Ministrstvu za zunanje zadeve. Pri veleposlaniškem delu v Bruslju je svoje odlično znanje samo še poglobil, še posebej kot član COREPER-ja. Četudi je  njegovo ime že ”zunaj”, je moj razmislek post festum namenjen “ad rem” ne “ad personam”. Torej nič nimam proti temu kvalitetnemu imenu (med bruseljskimi Slovenci bi  jih našli še nekaj), skrbi pa me stanje slovenske politike, ki zaradi domačih političnih računov in taktiziranj ob kandidatu diplomatu ni sposobno predložiti predsednici Komisije vsaj še enega političnega imena.

 

 

 

 

 

Hvala vsem in vsakomur.

Updated on

Po petnajstih letih začenjam prvi teden brez poslanskih dolžnosti v Bruslju ali Strasbourgu.

Volivkam in volivcem se zahvaljujem za zaupanje in čast, da sem jih lahko zastopal. Branki in vsej družini se zahvaljujem za razumevanje in podporo, sodelavcem za izdatno pomoč doma in v Bruslju, novinarjem za dolgoletno pozornost.

 

Trudil sem se biti odgovoren in uspešen poslanec. Kdor je v teh letih srečal Lojzeta Peterleta, je srečal Slovenijo in Evropo. Nikoli nisem govoril, da prihajam iz majhne države ali predstavljam majhen narod. Če bi bili majhni, se ne bi osamosvojili, prebili na politični zemljevid sveta in vstopili v Evropsko zvezo. Ta je naše okolje, je naša izbira in priložnost. Priložnost, ki temelji na spoštovanju dostojanstva vsakega in volji do sodelovanja.

 

Za menoj so bogata delovna leta za evropsko in slovensko stvar. Moja glavna pozornost je bila namenjena zdravju, še posebej boju proti raku. Ta je bila ves čas povezana z delom za boljše okolje in preživetje čebel. Ponosen sem, da sem bil trikrat izbran za najposlanca na področju zdravja.

 

Na zunanjepolitičnem polju sem se v svetovnem merilu vrsto let ukvarjal z Japonsko in Indijo, vodil opazovalne misije Evropske zveze v Nigeriji in Keniji, v Evropi pa sem se posvečal predvsem evropski perspektivi Zahodnega Balkana. K temu sem vzpodbujal dialog med Zahodno in Srednjo Evropo. Ob tem sem lahko podprl številne slovenske gospodarske, kulturne, civilno družbene in druge interese.

 

V posebno veselje pa mi je dokaz, da lahko eden od 751 poslancev s svojo pobudo vpliva na življenje evropskih državljanov. Mojo pobudo za odpravo cen gostovanja pri telefoniranju v tujino čutijo državljani v žepih.

 

Nisem mogel opraviti vsega, za kar so se državljani obračali name, vesel pa sem, da sem lahko več kot dvesto mladim omogočil  evropsko delovno izkušnjo in predstavil delovanje Evropske zveze številnim obiskovalcem iz vse Slovenije.

 

Poslovil sem se z Odo radosti. Ne maram dolgočasne in tehnokratske Evrope. Igral sem za dušo Evrope.

 

Tako mislim delati tudi naprej. Evropo še naprej doživljam kot gradbišče, kot nedokončan projekt in najboljšo možnost za Slovenijo.  Nikoli nisem imel še toliko političnih izkušenj, toliko prijateljev, toliko povezav. Lahko bi rekel, da se šele sedaj počutim politično zrelega. Imam energijo za to in ostajam zavezan slovenskemu in evropskemu političnemu projektu.

 

Še enkrat iskrena in globoka hvala za dolga leta zaupanja, podpore, sodelovanja in spremljanja.

 

Želim vam lepo poletje.

 

Vaš Lojze

 

 

Proglasitev čebele za ogroženo vrsto

Updated on

Danes ob praznovanju 2. Svetovnega dneva čebel je Lojze Peterle, nekdanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije in evropski poslanec, pripravil tiskovno konferenco ob začetku projekta Razglasitev čebele za ogroženo vrsto.

Na dogodku sta sodelovala tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in podpredsednik Apimondie Peter Kozmus.

Peterle je uvodoma izpostavil pomembnost tega, da pri reševanju vprašanj našega trajnostnega razvoja, zaščite okolje in biotske raznovrstnosti so vse odločitve sprejete v dialogu s civilno družbo. Zahvalil se je predstavnikoma Čebelarske zveze za udeležbo in preteklo ter prihodnje sodelovanje.

Na ravni evropske zveze je opraševanje kot ekonomska kategorija ocenjena na 15 milijard letno. Gre za ekonomsko in okoljsko vprašanje. In obenem gre za našo prihodnost. Kajti čebele so eden najbolj občutljivih elementov našega okolja ter so prvi pokazatelj zastrupljenosti le-tega.

Združeni narodi ocenjujejo, da 40% vseh opraševalcev čaka izumrtje. Pri tem, da je od njih odvisnih 75% kmetijstva. Čebele tako niso le predmet vzdrževanja ekosistema, le prizadevanja za ohranitev narave, take kot smo je navajeni. Pri trendu vedno večje rasti prebivalstva in pri podatku, da se 13% svetovne populacije bori z lakoto, je jasno, da je tema samooskrbe s hrano in lokalne proizvodnje hrane, tema našega časa. Tema, ki bo definirala tudi prihodnje generacije.

 

Po svetu se dogajajo različne dobre prakse. Na tem mestu velja pohvaliti Združene države Amerike, ki so leta 2017 razglasili čmrlja, ravno zaradi njegove opraševalske funkcije, za ogroženo vrsto. Francija se je zaščite čebel lotila z drugega konca in je prepovedala uporabo petih ključnih pesticidov, ki morijo čebele. Denimo na Evropski zvezi smo sedaj uspeli po večletnem delu priti do prepovedi treh od petih, je povedal Peterle.

Razglasitev pomeni začetek takojšnjih premikov na področju podpornih ukrepov pri okolju, pri kmetijstvu, pri dosedanjih praksah ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Peterle tako poziva, da Slovenija  posveti del svojih načrtovanih dejavnosti pri naslednjem predsedovanju Svetu Evropske zveze leta 2021. Dejal je tudi: “Na tem mestu pridemo v sliko slovenski evropski poslanci, na katere računam, da se bodo priključili tej pobudi in da bomo stopili skupaj, kot smo pri prizadevanjih okrog svetovnega dneva čebel. Sam sem na to temo že gostil več neformalnih srečanj in pogovorov s svojimi tujimi kolegi. Vidim, da je atmosfera primerna za ta korak.”  

Predstavnika Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in Peter Kozmus sta pozdravila ta prizadevanja in namere. Čebelarska zveza podpira prizadevanja za proglasitev čebele za ogroženo vrsto, saj bo to spodbudilo vrsto ukrepov na področju varovanja okolja in biotske raznovrstnosti.  

Pismo podpore

Updated on

Pismo podpore:
26. maja 2019 bodo tudi v Sloveniji potekale volitve za Evropski parlament. Slovenci bomo izvolili
osem evropskih poslancev, ki bodo našo državo ne le predstavljali, ampak konkretno in dejansko
zastopali njene interese. Zato je bistveno, da Slovenijo v Evropskem parlamentu zastopajo izkušeni
in modri ljudje, ki odlično poznajo Evropsko zvezo ter vedo, kaj potrebuje Slovenija.
Zato podpisani izrekamo javno podporo g. Lojzetu Peterletu.
Lojze Peterle je bil predsednik osamosvojitvene vlade RS in je kot edini slovenski član v
predsedstvu Evropske konvencije prispeval k oblikovanju Lizbonske pogodbe. Bil je večkratni
zunanji minister RS.
Njegovo delo v Evropskem parlamentu odlikujejo konkretni rezultati:
- dosledno se je zavzemal za boj proti raku in je v tem mandatu dosegel bistveno povišanje sredstev
za raziskave in preventivo. Kar trikrat je bil nagrajen kot najboljši Evropski poslanec za zdravje;
- tudi po njegovi zaslugi Evropejci ne plačujemo dodatnih stroškov z mobilnim gostovanjem v
tujini (roaming);
- bil je član Odbora za varno hrano; znana so njegova prizadevanja za zaščito čebel in za
omejevanje nevarnih gensko spremenjenih organizmov;
- v prvi osebi je sledil nastajanju in podpisu sporazumov z Japonsko, ki bodo tudi preko 200
slovenskim podjetjem omogočili nove gospodarske priložnosti. Vseskozi je podpiral razvoj
slovenskih podjetij na evropski in svetovni ravni (Krka, Pipistrel);
- posebno pozornost vseskozi namenja mladim, ki jim omogoča delovne izkušnje preko plačanih
pripravništev v Evropskem parlamentu.
Peterle je človek široke kulture, žlahtnega duha in strpnega dialoga, poslanec z bogatimi izkušnjami
v evropskem okviru. Za svoje delo je prejel številna mednarodna priznanja. Evropi vrača dušo.
Ker želimo, da nas g. Lojze Peterle še naprej odlično zastopa v Evropskem parlamentu, mu
izrekamo podporo:
- dr. Evgen Bavčar
- dr. Jože Osterc
- dr. Janez Dular
- Marko Fink
- Imre Jerebic
- Oskar in Tatjana Kogoj
- Jože Jeraj
- Igor in Irma Ogorevc
- Marjan Videnšek
- Mehmedalija Alić
- Lidija Drobnič
- Savica Navinšek
- Breda Potočnik

- Ivo Boscarol

Govor ob 30-letnici krščanske demokracije

Updated on

Spoštovani...

Pred tridesetimi leti smo se 10. marca zbrali na Slovenski matici nekateri, ki smo hoteli v slovensko politiko stopiti z navdihom krščanskega etosa.
Iskre zavesti, samozavesti in odgovornosti so se s spominom na Kreka, Korošca, Gosarja in očete Evrope širile iz kraja v kraj, še bolj, ko smo drugega novembra istega leta ustanovili stranko SKD.
Sooblikovali smo majniško deklaracijo, soustanovili DEMOS, zagotovili slovenski pomladi na prvih demokratičnih volitvah največ glasov in zato prevzeli vodenje vlade, ki je prevzela nase glavno operativno nalogo osamosvajanja.
V procesu mednarodnega priznavanja smo pridobili ključne zaveznike kot so bili kancler Helmut Kohl, papež Janez Pavel II in Alois Mock. S ponosom lahko rečemo, da smo bili prepričljiva in najbolj učinkovita politična izkaznica Slovenije v Evropi in v svetu.

Zato čutim ob tej priliki dolžnost, da se zahvalimo za pogum in predano delo vsem tistim, živim in pokojnim, ki so
se odzvali klicu časa, postavljali slovensko krščansko demokracijo, z njo pa bistveno prispevali k demokraciji, samostojnosti in evropski poti Slovenije.

Ob hvaležnosti pa gre stranki takega imena in takih rezultatov tudi za odgovornost - za lastno podobo, za prihodnost Slovenije in za prihodnost Evrope.

Dovolite mi, da se ob tej slovesni priliki vprašam, kaj pomeni biti slovenski krščanski demokrat.

Slovenski ne pomeni samo pripadnosti eni od evropskih identitet. Pomeni tudi zavezanost politični kulturi, ki ob spoštovanju drugega teži k družbenemu sožitju z vsemi, ki jih zanima rast našega naroda, naše države in naše družbe.
Biti Slovenec pomeni hkrati biti Evropejec. Evropejci smo, ker smo Slovenci. Tu ni razmerja ali - ali. Smo pa Slovenci Evropejci iz Srednje Evrope, s posebno zgodovinsko, kulturno in politično izkušnjo. Slovenski pomeni biti pozoren tudi na globalno razsežnost slovenstva.

Besedo krščanski imamo v našem naslovu od odločnega Omanovega posega na ustanovitvi SKSG: “A se bomo mi branili krščanskega imena?”
Od takrat to besedo doživljamo kot odgovornost pri delu za skupno dobro. Od takrat so naša temeljna izhodišča - oseba z nedotakljivim dostojanstvom, svobodo, pravicami in dolžnostmi, sožitna družba in pravična država.
Z besedo krščansko mislimo na tisto, kar je motiviralo Kreka k izjemnemu socialnemu delu, kar je navdihnilo Schumana za evropski mirovni projekt ali kar je za Evropo naredil Janez Pavel II. Sem spada Evropa solidarnosti in subsidiarnosti. Tu je doma Ivan Oman.

Dovolite še opombo o konzervativnosti. Bistvo konzervativnosti se ne nanaša na čas oziroma preteklost ali tradicijo. Poudarek je na trajnosti, na ohranjanju tistega, kar omogoča kontinuiteto rasti. Več je vredna zvestoba koreninam, kot neprestano inovirannje in všečkanje. Korenine niso preteklost, ampak predpogoj za rast.
Ste videli drevo brez korenin?

Beseda “demokrati.”
Bojim se politikov, katerih ključna beseda je večina, ne pa resnica. Težko gledam tiste, ki raje tekajo za javnim mnenjem, namesto, da bi ga ustvarjali. Ne maram demokracije, ki ne temelji na resnici, vrednotah in načelih, predvsem pa na spoštovanju drugega.

Dragi krščanske domokratke in demokrati!
Pred tridesetimi leti smo se postavili za prave stvari in na pravo stran in zmagali za Slovenijo.
Pred petnajstimi leti smo vstopili v EZ in zmagali prve evropske volitve z voljo po resnično združeni Evropi.

Evropa je v krizi. Naša naloga je, da ohranimo evropski projekt miru in mu damo nove moči. Videli smo razdeljeno Evropo in tega ne želimo videti več. Borili se bomo za Evropo, ki bo živela iz duha njenih ustanovnih očetov.
Največja garancija za mir, varnost in napredek Evrope je zvestoba njeni lastni identiteti.
Manfred Weber je bil jasen - hočemo ohraniti evropski način źivljenja. Ga lahko ohranimo brez Evropejcev, samo s priseljenci?
Zanima me Evropa z veseljem do življenja, Evropa zdravja v zdravem okolju, z zdravim gospodarstvom in zdravo politiko.
Zanima me zdrava Slovenija v zdravi Evropi.
Za to sem delal in temu bom zvest še naprej.

Bog živi slovenske krščanske demokrate, Slovenijo in vso Evropo!
Iskrene čestitke za prvih trideset let!

Strokovni posvet o postu

Updated on

V petek, 22. februarja, ob 11.00 bo v Državnem svetu Republike Slovenije (Šubičeva ulica 4 v Ljubljani) potekal strokovni posvet o postu, ki ga v sodelovanju z različnimi strokovnjaki s tujine pripravlja evropski poslanec Lojze Peterle.
11.00 – Uvodni pozdrav
Lojze Peterle, evropski poslanec
Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta
11.15 – Kaj je post in čemu je namenjen?
dr. Andreas Buchinger, dr.med.; Sonja Bertalanič, mag. varne hrane; prim. Tomislav Majić, dr.med.; Elisabetta Gardini, evropska poslanka (Italija); Dubravka Šuica, evropska poslanka (Hrvaška); Marjan Videnšek, društvo Preporod
12.30 – Moja izkušnja posta – pričevanja o postu
dr. Darinka Strmole, Andreja Romih, Slavica Perme

O gostih posveta
Dr. Andreas Buchinger: Od leta 1987 specialist interne medicine. Poleg tega ima tudi dodatne
kvalifikacije s področja zdraviliške medicine, nujne pomoči, nutricionistike ter psihosomatske oskrbe.
Od leta 1988 do 2017 je bil glavni zdravnik v kliniki dr. Otta Buchingerja, ki se ukvarja s področjem
holističnega pristopa k medicini in postom že vse od leta 1920. Tekom njegove kariere je pomagal
preko 100.000 pacientom s celotnega sveta.
Mag. Sonja Bertalanič: S področja posta je magistrirala na podiplomskem študiju Varna hrana na
Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Tekom raziskave za magisterij je ugotavljala
vpliv ter rezultate različno dolgo trajajočega terapevtskega posta s presnimi sadnimi, zelenjavnimi in
sadno-zelenjavnimi sokovi po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod; pomen hrane iz ekološke
oziroma biodinamične pridelave ter presne hrane za anketirance.
Primarij dr. Tomislav Majić iz Šmarjeških Toplic je eden redkih slovenskih zdravnikov, ki se zaveda
velikega pomena prečiščevanja s postom in prehranskega razstrupljanja. V njihovem zdravilišču je
razvil program Vitalis, ki pomaga ljudem da si okrepijo zdravje in povečajo vitalnost.
Dubravka Šuica je evropska poslanka s Hrvaške, ki se v Evropskem parlamentu veliko ukvarja s
področjem zdravja. Je tudi članica odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano. V istem odboru pa je
dejavna tudi italijanska evropska poslanka Elisabetta Gardini.
Od leta 1992, ko je hude zdravstvene težave premagal z uživanjem rastlinske, celo presne hrane,
Marjan Videnšek, ustanovitelj in predsednik zavoda Preporod, prenaša sporočilo med ljudi: načelo za
ohranitev ali obnovitev zdravja je uravnotežen življenjski slog. Minulega decembra je za četrt stoletja
dolgo spodbujanje ljudi k bolj zdravemu načinu življenja in pomoč na poti do samoozdravitve prejel
priznanje horus 2018 – slovensko nagrado za družbeno odgovornost.
Darinka Strmole, dr. med., mati štirih otrok, je končala študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta
1988. Leta 1999 je opravila šolanje pri eni najbolj znanih bioresonančnih terapevtk na svetu – gospe
Sissi Karz. V zadnjih letih kot predavateljica in mentorica prenaša svoje znanje in izkušnje mlajšim
bioresonančnim terapevtom. Je tudi predsednica strokovnega sveta Inštituta za bioresonanco.
Andreja Romih je univ. dipl. soc. del., psihoterapevtka realitetne terapije in terapevtka medicinske
hipnoze. V letu 2015 je ponovno izvedla terapevtski post (42 dnevni), na katerem se je začela
intenzivneje ozaveščati pomen sanj in predelovati določene čustvene vzorce ter se s sanjami tudi
teoretično bolj poglobljeno ukvarjati.
Slavica Perme, višja socialna delavka, ki je zbolela za revmatoidnim artritisom in je že skoraj pristala
na invalidskem vozičku. Toda s postom in presno hrano je doživela neverjetni preporod ter si ponovno
povrnila zdravje.

Predstavitev knjige “Evropski večeri Lojzeta Peterleta”

Updated on

Vabimo vas na predstavitev knjige Evropski večeri Lojzeta Peterleta.

V knjigi so zbrani pogovori z dosedanjih evropskih večerov, ki sem jih do sedaj gostil. Moji gostje so bili vedno zanimivi sogovorniki z različnih področij življenja, ki so predstavili svoje delo in odstirali pogled na različna obzorja družbe in države.

Med drugimi sem gostil tudi naslednje osebnosti: Oskar Kogoj, Jure Leben, Pedro Opeka, Aleksander Mežek, Vesna Vuk Godina, Klemen Jaklič, Tomaž Kavčič, Ivan Oman, Andrej Capuder, Janez Janša, Robert Friškovec… in mnoge druge.

Knjiga bo tako zanimivo branje, saj zbira skupaj različna mnenja, poglede in misli, ki so jih imeli moji sogovorniki v določenem prostoru in času.

Celotno vabilo si lahko ogledate tukaj.

IN MEMORIAM: Nagovor ob slovesu od podpredsednika osamosvojitvene vlade dr. Andra Ocvirka

Updated on

Spoštovani gospod podpredsednik, dragi Andrej, dragi svojci, spoštovani žalujoči!

Poslavljamo se od sedmega ministra osamosvojitvene vlade, njenega podpredsednika za gospodarstvo dr. Andra Ocvirka. Cenil sem njegov pogum, ko se je sredi aprila 1991  priključil vladi v zahtevnem finalu osamosvajanja in prevzel glavno  odgovornost za njegovo gospodarsko razsežnost. Z mirnim značajem, jasno linijo ter dobrim poznavanjem Beograda je  uspešno izpeljal tudi zelo občutljive elemente gospodarskega osamosvajanja.

Zavedal se je velike odgovornosti ob zavesti, da smo prevzeli vlado ob osem odstotnem upadanju gospodarstva in ekstremni inflaciji. Zato se je temeljito pripravil na ključni čas po proglasitvi samostojnosti, ko je bilo treba pomagati gospodarstvu pri preusmeritvi od izgubljenih  južnih trgov na zahodnega in dokazati svetu, da smo gospodarsko sposobni stati sami na svojih nogah.

Zelo je zaslužen z ekipo gospodarskih ministrov, da je prišlo do nujnega in enkratnega sožitja med slovenskim gospodarstvom in slovensko vlado, ki je z reformami vzpostavila naklonjene pogoje za gospodarjenje in v mednarodnem prostoru pomagala k normalnemu poslovanju in uveljavitvi slovenskega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je pokazalo izredno sposobnost prilagajanja na nove razmere, vlada pa posluh za njegove potrebe. Brez tega se ne bi izšli iz krize in se ne bi čez dve leti pokazala nova gopodarska rast. Gospodarstvo je začelo dihati z Evropo po evropsko.

Andro Ocvirk je bil kemik. Bolj ga je zanimalo, tisto kar  veže, kot tisto kar razdvaja. Bil je lojalen in ni sodeloval pri rušenju osamosvojitvene vlade. Globoko sem mu hvaležen za njegov osamosvojitveni prispevek. Njegovo delo naj ostane  spoštljivo vzidano v naš spomin.

Spoštovana gospa Ančka, draga Andrej in Rok, mogoče ste kdaj plačali ceno za politični angažma svojega moža in očeta. Ponosni ste lahko, da ste živeli z možem, ki je svojemu narodu in njegovi državi posvetil najžlahtnejše moči.

Osebno sem vesel, da sva ves čas ohranila prijateljski in spoštljiv osnos.

Hvala Ti, dragi Andro.

Počivaj v miru!

Družini, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki za njim žalujete izrekam iskreno sočutje.

“Ali je treba umreti, da te slišijo?” /Telegrafsko iz Evropskega parlamenta/

Updated on

“Ali je treba umreti, da te slišijo?”

To se je pred politično skupino ELS pravkar vprašala vdova umorjenega župana Gdanska Magdalena Adamovicz. Njen mož je hotel graditi, ustvarjati. Borila se bo naprej.

Brexit

V Veliki Britaniji se ni včeraj zgodilo nič v smeri rešitve. Parlament se je izrazil proti odhodu brez dogovora, ni pa potrdil predloga za podaljšanje roka. Mayeva se bo še enkrat napotila proti zaprtim vratom. Bruselj se noče še enkrat pogajati o že dogovorjenem. Se je pa po dveh letih vodja laburistov Corbyn pripravljen srečati z Mayevo. I cant believe.

Latvija

Naš kolega C. Karinš je prevzel vlado v Latviji. S tem je ELS okrepila svoje vrste v Evropskem svetu. Iskrene čestitke!

Konferenca o Razširjenem presejevalnem programu za nedonošenčke

Govorim na povabilo podpredsednika EP Castalda. Pozdravim novi italijanski zakon in se zavzamem za bolj naciljano in bolj ambiciozno evropsko politiko, še posebej glede preventive.

Dr. Boselli o redkih boleznih - poznamo jih okrog 6000, kar zadeva okrog 30 milijonov Evropejcev. Te so kronične, progresivne, degenerativne, večkrat napačno diagnosticirane. Do prave diagnoze traja v povprečju več kot pet let. V 70% se pojavijo že v otroštvu.

Kako omejena je v boju proti takim boleznim ena sama država. Treba je stopiti skupaj in zagotoviti dodano vrednost v prid bolnikom na evropski ravni.

Klinika medicine življenjskega sloga

Včeraj so se v Pučnikovi dvorani oglasili na mojem rednem popostnem srečanju  zelo zanimivi in zainteresirani ljudje, večina že s postnimi izkušnjami. Med njimi sem bil najbolj vesel zdravnice, ki je zapustila  standardno zdravniško delo in se pripravlja na odprtje klinike za medicino življenjskegasloga v Bruslju. Zanimajo jo izkušnje skupinskega postenja. Dogovoriva se, da bova organizirala skupinsko postenje v Evropskem parlamentu z medicinsko spremljavo. Vesel sem, da postaja poudarek na pomenu zdravega življenjskega sloga vse močnejši. Za zdravje smo seveda najprej odgovorni sami.

Koliko več časa bomo imeli za naše goste, ko jih bodo stregli roboti.

Updated on

Joško Sirk - Koliko več časa bomo imeli za naše goste, ko jih bodo stregli roboti

Današnji dan je zaznamovala Primorska. Najprej s srečanjem z novinarji pri Hrastu. S Patricijo, Tanjo in Francijem smo predstavili vsak del svojega poslanskega dela.  Nekaj ga je bilo povezanega s Primorsko. Pri meni delo za direktivo, ki je v podporo letalski proizvodnji Pipistrela, podpora medobčinskemu in čezmejnemu sodelovanju občin Posočja, ki ga vodi beneški Slovenec, župan Alan Cecutti, pa tudi uspeli predlog, da je postal državljan Evrope primorski rojak dr. Evgen Bavčar.

Potem skočiva z Markom v Staro Gorico. Na Travniku se krepi s kavo ekipa Novega glasu z Jurijem Paljkom na čelu. Ob prijetnem opoldnaskem soncu se pogovarjamo, kaj se je zgodilo z nami in Evropsko zvezo od 1. maja 2004, ko smo vanjo vstopili. In obžalujemo, da Romana in najboljše kave v njegovem Roman-baru ni več. Tudi na novi lokaciji ni bila slaba.

Ob enih se ustaviva v Šempasau na Festivalu vin in oljčnega olja. Tako dobre konference o prihodnosti Evrope že dolgo nisem poslušal. Uživam v duhovitosti,  jasnovidnosti in konceptih starega znanca Joška Sirka. Zanj je gostiteljstvo pomembnejše od gostinstva. Provocira z idejo sobe brez postelje. Pri njem ne dobiš ključa od sobe, ampak od gozda. Veseli se časa, ko bodo stregli roboti, potem bodo imeli v njegovi La Subidi veliko več časa za delo z gosti.

Uroš Štefelin iz Podvina nadaljuje v istem duhu. Stare recepte je treba uporabiti s pozornostjo do novih časov, predvsem pa imeti dobro lokalno surovino. Za kmete je najboljše, če stopijo skupaj.

Vinar Franco Kozlović iz Momjana se spomni nekdanjega odhajanja ljudi in se veseli  novega vznika vinarstva, zapoje slavo svoji malvaziji in napove bolj fino in bolj kompleksno gastronomsko doživljanje.

Vesel sem jasne besede vinarja Klemena Mlečnika iz Bukovice. Že drugi Mlečnikov rod se zavezuje ekološki pridelavi.

Dejana Baša, predstavnica Turistične zveze TIC iz Nove Gorice predstavi filozofijo in dosežke Gogourmeta. Dobra stvar, ki povezuje in daje rezultate.

Z vsem povedanim je uglašena predstavnica HITa. Suvereni moderator omizja Sašo Dravinec zašpali vsebinsko bogato debato s poudarkom na skupnih imenovalcih.

Ob ponedeljkih ne jem, vendar iz Šempasa nisem odšel lačen. Omizju čestitam za bogat menu modernih konceptov, podarjeno oljčno olje BOSE pa s hvaležnostjo vzamem na letalo za Bruselj.